Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
stoletja sta začela prevajati madžarsko leposlovje v slovenski jezik. Pri prevajanju sta uporabila tudi nemški jezik kot posredni jezik v procesu prevajanja. Največ zanimanja sta namenila prozi Móra Jókaija in poeziji Sándorja Petöfija. Košič je prevedel v slovenščino slovnico Imreja Szalayja in prevod leta 1833 izdal v Gradcu z namenom, da ga Slovenci uporabijo pri učenju madžarskega jezika. Na začetku 20. stoletja je prevajal madžarsko literaturo v nadnarečni prekmurski jezik tudi Janoš Flisar/Fiiszár /d«o.v,madžarsko-slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, novinar in učitelj ter urednik.Prevajal je madžarske pisatelje in pesnike, npr. Aranyja, Petöfija, Mikszátha, Jókaija (besedila so izhajala v ameriškem izseljenskem časopisu Amerikanszkih Szlovencov glász), urejal je časopis Prijátel (ustanovil ga je Imre Augustič), koledar Evangelic sanszki kalendar in Lutrov kalendar ter Düsevni liszt. Ko je leta 1880 začel izhajati tednik Muraszombat és vidéke, je Flisar urejal slovenski del tega časopisa. Čeprav je bil Flisar pri omenjanju prekmurske evangeličanske književnosti večkrat prezrt, je bil brez dvoma najplodovitejši prekmurski pisatelj in pesnik tega obdobja.Po prvi svetovni vojni je napisal Vogrszki-vendiski recsnik i vendiski-vogrszki recsnik. V omenjenem slovarju je zapisal, da je prekmurski jezik »vendščina« (vendiski, vendszki jezik), vendar ni trdil, da ni slovenski jezik, saj je napisal, daje to »vogrszki szlovénszki ali sztári szlovénszki jezik«. Tudi slovarja ni oddaljeval od slovenskega jezika. Med prevedeno literaturo je zbudil največ zanimanja prevod drame Imreja Madácha Tragedija človeka/Az ember tragédiája v prevodu Tineta Debeljaka in Vilka Novaka. Leta 1940 sta za prevedeno dramo prejela nagrado madžaskega PEN kluba. V obdobju pred drugo svetovno vojno sta bila na področju kulturne zgodovine prepoznavna Janoš Flisar/Fliszár János, prekmuski evangeličanski pisatelj, in Jože Klekl/Klekl József, katoliški duhovnik, pisatelj, novinar in pesnik, ki je s svojimi priložnostnimi pesmimi izražal tudi domoljublje, urejal je koledar Kalendar srca Jezusovega (1906-1919) in vendski časopis N ovine (1918-1919). V slovenski jezik prevedena madžarska literatura po drugi svetovni vojni V 50-ih letih, torej po drugi svetovni vojni, sta bila pomembna prevajalca Vilko Novak in Stefan Barbarič. Oba profesorja književnosti 236
