Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
z znanjem madžarskega jezik sta začela prevajati madžarsko leposlovje v slovenski jezik. Štefan Barbarič je študiral slavistiko na Univerzi v Ljubljani in tudi v Budimpešti, leta 1948 je diplomiral v Ljubljani. Devet let je služboval kot profesor na gimnazijah v Ljubljani, v Črnomlju in v Ravnah na Koroškem. Štiri leta je delal tudi kot asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti na Katedri za slovenski jezik. V obdobju med letoma 1965-1972 je poučeval slovenski jezik in književnost v Zadru na tamkajšnji filozofski fakulteti, kasneje je od leta 1972 do 1980. deloval kot tajnik pri Slovenski matici. Sodeloval je pri izdajanju knjig, pri urejanju zbornikov, bil je urednik ali sourednik zbornikov Kmečki upori v slovenski umetnosti, Prijatelj in Ivan Cankar ter sourednik revije Glasnik, ki je izhajala pri Slovenski matici. Naslov njegove disertacije je bil Turgenjev in slovenski realizem (1983). Do smrti je bil direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani. Več let je bil tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije. Bil je literarni zgodovinar, ki je tudi prevajal. V slovenščino je prevedel dela madžarskih avtorjev: Gyule Illyésa, Ferenca Molnárja in Zsigmonda Móricza. V 60-ih letih je Barbarič predstavil več madžarskih pisateljev (Arona Tamásija, Tiborja Déryja, Ferenca Sántája, Lászla Németha), in sicer na način, da je poleg analiz literarnih opusov avtorjev dodal tudi odlomke iz njihovih literarnih del. Vilko Novak je doktoriral iz etnografije na Univerzi v Ljublani, študiral pa je tudi slavistiko. Petnajst let je poučeval kot profesor v srednjih šolah v Mariboru, Murski Soboti, Kranju, v Senti in tudi v Ljubljani. Od leta 1947 je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Katedri za entografijo. Od leta 1936 je raziskoval jezik, literaturo, zgodovino oziroma kulturologijo svojega rojstnega kraja v Prekmurju. Proti koncu svojega življenja je sestavil vendski slovar, ki vsebuje 160 000 vendskih besed, ki jih je zbral večinoma iz besedišč Franca Temlina, Štefana Kiizmiča, Istvána Szíjártója, Imreja Augustiča, Jožefa Košiča, Sándorja Terplána in Józsefa Bágárija. Iz madžarskega jezika je prevedel dela Avgusta Pavla in ponovno objavil Košičeva dela. Košičevo delo je izdal pod naslovom A Magyar Országi Vendus- Tótokról/O vendskih Totih na Madžarskem. S Tinetom Debeljakom sta prevedla v slovenski jezik dramo Imreja Madácha Tragedija človeka/ Az ember tragédiája,za kar sta prejela nagrado PEN kluba. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so začeli prevajati madžarsko literturo v slovenski jezik in so postali prevajalci tega desetletja 237
