Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
Ob koncu 18. stoletja so bile verske knjige (pesmarice, katekizmi, Biblija) edine knjige v slovenskem jeziku, ki so jih brali in tudi razumeli preprosti ljudje na področju med Muro in Rabo. Omenjene verske knjige so večinoma prevajali iz madžarskega jezika v prekmurščino oziroma v prekmurski nadnarečni jezik. Iz tega izhajajoč lahko ugotovimo, da so bilev 18. stoletju madžarske knjige z versko vsebino podlaga za prevode literature v slovenski oz. nadnarečni prekmurski knjižni jezik. S prevedeno literaturo so zadovoljili verske zahteve prekmurskih Slovencev in bogatili pismenost ter bralno kulturo ljudi v njihovem maternem jeziku. Področje med Muro in Rabo je spadalo od X. stoletja vse do leta 1919 pod madžarsko oblast. Zaradi jezikovnih, kulturnih in etničnih stikov je prišlo skozi stoletjav prekmurski nadnarečni knjižni in tudi pogovorni jezik veliko madžarskih jezikovnih prvin. Prav zaradi tega lahko tudi v prevedeni prekmurski literaturi zasledimo madžarske besede in pojme, torej madžarske jezikovne prvine. Kasneje, po letu 1919, so se madžarskoslovenski duhovni in literarni stiki preusmerili bolj proti Ljubljani, kjer so jih začeli dograjevati in razvijati. Sredi 19. stoletja je Janos Kardos (1801-1873), evangeličanski duhovnik iz Hodoša/Hodos, prvi dekan evangeličanskih šol v Prekmurju na takratne zahteve šolstva prevedel nekatera dela madžarskih avtorjev (Sándor Petőfi, Pál Gyulai, Sándor Kisfaludy, János Arany, József Eötvös, Mihály Tompa, Mihály Vörösmarthy, János Vajda). Bil je priznana osebnost v svoji regiji. Njegova najbolj zanana prevoda sta bila Toldi in Toldijev večer avtorja Jánosa Aranya. Omenjeni deli je prevedel v nadnarečni prekmurski knjižni jezik in s tem sam ustvarjal primerno besedišče za zahteven prevod Aranyévül del. Bil je ustvarjalec nadnarečnega knjižnega jezika v Prekmurju. Imre Augustič (1837-1879), urednik in založnik časopisa Prijátel, ki je izhajal v slovenskem oz. prekmurskem jeziku, je objavljal tudi madžarsko leposlovje v slovenskem prevodu, npr. dela Móra Jókaija, Józsefa Eötvösa, Zsigmonda Keménya, Pála Gyulaija itd. ter predelane madžarske ljudske pesmi. Na podorčju kulturne zgodovine in slovensko-madžarskih kulturnih stikov sta s svojim delom veliko prispevala Franc Ivanocytlvánóczy Ferenc, ki je bil teolog, publicist, versko-kulturološki pisec, pisatelj, prevajalec, urednik katoliškega koledarja Kalendar srca Jezusovega, in Jožef Košič/Kossics József, pisatelj in prevajalec. V drugi polovici 19. 235
