Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
začetka naseljevanja vse do danes v okviru države Madžarov in skupaj z Madžari, njihovi slovensko-madžarski odnosi so bili zelo blizu, torej so bili Slovenci v tesnem sobivanju z Madžari. Pismenost starih Slovanov temelji večinoma na prevodih Biblije, prevodi pa so nastali na osnovi grških in latinskih biblijskih besedil. Prvotni prevodi iz tega obdobja se niso ohranili kasnejšim rodovom, vendar so prepoznavni po kasnejših prepisih. Iz obdobja vojvode Koclja se pisni viri niso ohranili. Posredovanje kulture s pomočjo prevedenih del se je močneje razvilo v obdobju reformacije, ko se je leta 1582 Janez Mandelc, doma iz bližine Kranja, tiskar in sodelavec Primoža Trubarja, preselil na posest Zrinskih in Batthányijevih. Mandelc je na področju zahodne Madžarske natisnil 50 knjig, od tega je bila ena tretjina natisnjena v madžarskem jeziku. Reformacija je zahtevala branje verskih besedil, predvsem Svetega pisma, v maternem jeziku oziroma v jeziku naroda. S tem namenom so nastala tudi prva prevedena dela v slovensko-madžarskem prevodoslovju v Prekmurju. Franc Temlin je prevedel v prekmurski jezik Lutrov Katekizem; prevod je naslovil Mali katekizem. To je bil prevod znamenitega Lutrovega dela. Györski Katechismus je veljal kot izhodiščno ali posredno delo pri prevajanju; sicer gre tudi tu za prevod Lutrovega Katekizma, vendar v madžarskem jeziku. Jezik győrskega Katekizma je bil vmesni, posredovalni jezik pri prevajanju v slovenščino. Štefan Kiizmič in Mihael Bakoš, slovenska (vendska) učitelja, prevajalca in literata, sta delovala v Nemescsóju na Madžarskem. Štefan Kiizmič je pripravil dva madžarska učbenika in en priročnik, ki so izšli tudi v slovenskem prevodu (v prekmurščini) z naslovom Vdre krščdnskekmtki nauk. Omenjena prevedena dela vsebujejo odlomke iz Biblije in Lutrovega Katekizma ter 19 nabožnih pesmi. To prevodoslovno delo seje nadaljevalo tudi kasneje z delovanjem Mikloša Kiizmiča. Delovanje škofa Jánosa Szilyja je potekalo vzporedno z delovanjem Kiizmiča. Med letoma 1780-1790 je izdal v Sopronu 7 verskih in eno posvetno delo v slovenskem prevodu oziroma v prekmurščini. V tem obdobju je bilo Prekmurje priključeno (od 1777 dalje) sombotelski škofiji, prekmursko/vendsko ljudstvo pa je rabilo versko literaturo v svojem jeziku. S prevodom verske literature jeJánosSzily dvignil raven verskega življenja v Prekmurju, kajti tiskane knjige je dal v roke tukaj živečim vernikom. K prevedenim delom je izdal v Budimu leta 1790 še dvojezični slovensko-madžarski abecednik. 234
