Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)
Nyelvi panorámák és szellemi horizontok
dokumenta označuje ustvarjalno energijo, ki z višjih in močnejših instanc priteka v literarno strukturo Esterházyjeve poetike ter z jezikovnimi prijemi in retoriko ironično dekonstruira njeno vedenje in izražanje. Prav ubeseditvene prvine, po Bahtinu dialoškost, torej nagnjenje k dialoškosti, je pomembna poteza jezika in jezik obstaja zato, da pospešuje dialog. Dialog v širšem smislu je vključevanje intertekstualnih in ideoloških razmerij. Ker te realne kode vstopajo v tkanje teksta, roman primaknejo bliže širini interpretacijskih možnosti. Delo zahteva takega implicitnega bralca (W. Iser), ki je sklop estetskih vrednosti, drugi jaz pravega bralca, oblikovan na kulturnih normali in vrednotah implicitnega avtorja. Poraja se vprašanje, ah je razumevanje tujega horizonta mogoča, če izključimo svoj lastni horizont glede na razliko med svojim lastnim in kulturno drugačnim svetom. Znano je, da branje literarnega besedila zbudi v bralcu nek horizont pričakovanja, ki izvira iz njegovega estetskega izkustva, izkustva življenjskega sveta, iz „substance klasične literature”,2 stilnih usmeritev pa tudi iz estetske norme3. Pri tem je izjemnega pomena pripravljenost spoznavati in priznavati drugega v njegovi drugačnosti. „Literarno razumevanje postane dialoško šele takrat, da iščemo in priznavamo drugačnost besedila glede na horizont naših lastnih pričakovanj, da ne izvedemo naivne stopitve horizontov, 2 „Naše predrazumevanje enako pogojujeta dogodkovno oblikovanje kanona in latentna institucionalizacija, izbrana in nastala tradicija.” In. Hans Robert JAUSS, 1998: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: Zbirka Labirint, str. 446. 3 „Umetniška dela, ki so bila s konsenzom literarne javnosti povzdignjena v zgled ali sprejeta v kanon šolskeganja, lahko, kot estetske norme neopazno vstopijo v tradicijo in kot vnaprej dano pričakovanje pogojujejo estetsko naravnanost poznejših rodov”, In. Hans Robert JAUSS, 1998: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: Zbirka Labirint, str. 446. 58