Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)

Nyelvi panorámák és szellemi horizontok

Ženska. Sovraži. Z variacijami teh incipitov se začenja roman Ženska sodobnega madžarskega pisatelja Pétra Esterházyja. Le koliko žensk sestavlja to tekstualno polje? Ena ali sedemindevedeset?

Roman Ženska je bil izvirno objavljen leta 1995. Péter Nádas je takrat pomenljivo zapisal, da je madžarska literatura s tem romanom postala bogatejša za eno veliko knjigo in dosegla svojo odraslost. Roman, sestavljen iz 97 kratkih fragmentov, v katerih se avtor ukvaija z mnogoterimi platmi moško-ženskih odnosov, roman o zapletenosti in preprostosti le teh hkrati, z različnimi izzivi in drobnimi motečimi dejavniki razkriva prostore vsakdanjega življenja. Delo je neke vrste intimna izpoved, v kateri se na ravni simbolov in medbesedilnosti neizogibno pojavlja odsev velikih zgodovinskih in političnih dogodkov, kar kaže na dejstvo, da makrokozmos človekovega bivanja nenehno oži prostor človeške zasebnosti.

Inteligenten in duhovit esterházyjevski besedilni svet je neke vrste intimna biografija; frivolno (sproščeno?) pričevanje dveh (ali več?) ljudi se vrti okoli klasične antinomije ljubezni in sovraštva, metafizični presežek pa izhaja iz dejstva, da je smrt vsepovsod prikrito prisotna. Opirajoč se na estetiko čutnosti govora beremo o izdaji telesa, o enostavnosti zapletenih odnosov, o (ne)moči čutnih zaznav, ljubosumju, občudovanju, strahu pred zapustitvijo, odpovedi politike kompromisa... V skladu s pomenskim valovanjem besedila ter valovanjem njegovega čustvenega ozračja tudi avtorjev jezik zahteva posebno bralno strategijo; bralec, ki se skupaj s „tekstom želje in strasti” premika naprej, vendarle nenehno doživlja načelno nedosegljivost tako prve kot druge od njiju.

Najbolj kodirano, samorefleksivno, zabrisano, dvoumno Esterházyjevo delo je nedvoumno Harmonija caelestis (2000), opus magnum, roman izjemnega obsega in kvalitete ter Dodatek k omenjeni

53