Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)

Irodalmi kettőstükrök és mikrokozmoszok

z neprizanesljivo kritičnostjo in samorefleksijo ter senzibilnostjo dojemanja umetnosti in nenazadnje z impresijo subjektivnega doživljanja umetniškega dela. Brez harmonije vseh teh atributov nastaja kritiška praznina; uveljavljanje samo ene - večinoma zadnje, tj. kritike, spisane samo na podlagi subjektivno doživljajskega učinka določenega dela - ne more vzpodbuditi bralca, pri tem ne more biti zmagovalcev, lahko so samo poraženci (nebralci knjig!). Poleg vseh omenjenih vedenj mora imeti kritik duhovno svobodo in ne sme biti podložen „nekim” interesom in „višjim” instancam. Pomemben element je tudi nepristranska kontemplacija. Seveda mora imeti tudi izostreno zmožnost amplificiranja umetniškega izraza.

Umetnost v družbeni dimenziji zahteva odprtost do sprejemanja, delovanja in znanja. Kritiški proces določa pluralnost različnih horizontov gledanja, videnja, zaznavanja in pričakovanja ob umetniškem besedilu. Znano je, da branje literarnega besedila zbudi v bralcu/kritiku nek horizont pričakovanja, ki izvira iz njegovega estetskega izkustva, izkustva življenjskega sveta, iz „substance klasične literature”,1 stilnih usmeritev pa tudi iz estetske norme.1 2 Poglobljena kritika bi morala premostiti „prepad” med tekstom in bralcem, postaviti literarno razumevanje dialoško, obravnavano delo razkleniti v njuni prostorski, zgodovinski in kulturni drug(ačn)osti za razumevajočo prisvojitev in s

1 „Naše predrazumevanje enako pogojujeta dogodkovno oblikovanje kanona in latentna institucionalizacija, izbrana in nastala tradicija.” In. Hans Robert JAUSS, 1998: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: Zbirka Labirint, str. 446.

2 „Umetniška dela, ki so bila s konsenzom literarne javnosti povzdignjena v zgled ali sprejeta v kanon šolskega branja, lahko kot estetske norme neopazno vstopijo v tradicijo in kot vnaprej dano pričakovanje pogojujejo estetsko naravnanost poznejših rodov.” In. Hans Robert JAUSS, 1998: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: Zbirka Labirint, str. 446.

172