Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)
Irodalmi kettőstükrök és mikrokozmoszok
Razmišljanja o (sodobni) literarni kritiki Literarna kritika je zahteven in kompleksen žanr, ki zahteva od bralca/kritika/interpreta poglobljeno znanje in vedenje o literaturi, kulturi, jeziku, literarni teoriji, pragmatiki, estetiki, filozofiji, hermenevtiki etc. S pomočjo kompleksnega znanja vseh teh disciplin lahko „primerno” artikulira svoje mišljenje o določeni knjigi. Relevantna literarna kritika bi se morala ob poznavanju navedenih področij ukvarjati s sprotno „živo književnostjo”, torej nacionalno, prevodno in še neprevedeno tujo. V zadnjih dvajsetih letih se je močno spremenila literarna estetika, s tem se je tudi radikalno zamenjala vrednostna paradigma. Ob velikem razmahu literarne teorije je dandanes brez minimalnega poznavanja le-te nemogoče obravnavati sveže objavljena besedila, kajti literarna kritika je postala praktična veja literarne teorije in je postala spremljevalka moderne literature. Opažam, da je sodobna slovenska književna kritika (postala) večinoma publicistična dejavnost v dnevnem časopisju (in tudi nekaterih literarnih revijah!), s tem pa je izgubila svoj prestiž (če ga je sploh kdaj imela?!) in postala površinska reklama. Ta lahkotna oblika literarne kritike se ne poglablja v vsebinsko zahtevne diskurze o določeni umetniški artikulaciji, namenjena je širšemu občinstvu, „zahtevnejšemu” bralcu pa zaradi svoje neintelektualne note jemlje voljo do branja takšnih kritik in v njih obravnavanih knjig, saj ga ne privlačijo in ne spodbujajo k razmišljanju. Zakaj potem sploh (takšna) kritika? Opažam, da pri določenih kritikih moteče primanjkuje intelektualne globine. Artikulacija vrednotenja obravnavanega dela bi morala biti postavljena pred intelektualno razsojanje: na eni strani s strokovno in objektivno argumentacijo vrednostnih sodb, po drugi strani 171