Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)
MAYER Vera: A ház- és udvarformák változása Dél-Burgenlandban a 20.században
gospodarskih reformov v 18-19. stoletju. Razvoj od hise s slemenom do hise s sirokim proceljem dokazuje, da je ob gospodarskih in socioekonomskih dejavnikih imel pomembno vlogo v razvoju vaskega stavbarstva vpliv mestnega in gosposkega stavbarstva, prestiza in primerjava ter zakonodaja veliko vecjo vlogo kot narodnostna pripadnost. Nastanek sirokega procelja je na Gradiscanskem trajal do povojnih casov. in v zadnjih desetletjih se je izoblikovala tudi moderna varianta his s sirokim proceljem. Odprava slemen in pojav sirokega procelja je v zadnjih petdesetih letih bistveno spremenila tradicionalno sliko ulice predvsem na severnem in osrednjem delu Gradiscanskega ter na jugu, potem pa v vecjih krajih. Siroko procelje je znacilno za ulice naselij ne samo na Gradiscanskem, ampak tudi v Spodnji Avstriji Wernviertel, Dunajska kotlina), in celo po vsej osrednji Moravski, na Slovaskem, na Madzarskem in v juznih krajih Transilvanije. Razsiritev hise v navpicno smer Pomemben znak gospodarskega, socialnega in druzbenega stanja lastnika je tudi vertikalna razsiritev hise. Na Gradiscanskem so hise na podezelju razsirili prvotno predvsem v dolzini. Pritlicni znacaj je celo pomembna lastnost panonske hise. Vecinoma dvonadstropne - v industrijskih centrih vecnadstropne - nove stavbe so spremenile sliko Gradiscanskih naselij sele v povojnem casu. To so bile pretezno pritlicne hise s slemenom. Ob preucevanju razvojne zgodovine starejsih hisnih oblik lahko opazimo, da so imeli nadstropje hise mescanov, vinicarjev in obrtnikov ze prej, ceprav to ni bilo pozornost zbujajoce. Razvoj hise v vertikalno smer je potekal na dva nacina. Pri tem je sluzil za izhodisce glavni - najveckrat bivalni - prostor. Razvijanje procelja se zacenja od spodaj ali z izoblikovanjem dodatnega prostora nad glavnim. Preoblikovanje podstresja v bivalni prostor je v navadi tudi danes. Pri dolgih dvoriscih je to celo edina moznost za to, da povecajo bivalni prostor, da ustrezajo novim zahtevam. Nove stavbe iz let 1960-70 so skoraj vse vertikalno deljene. Novi hisni tipi Hisni tip s kriznim tlorisom in s strmo streho je v evropskem stavbarstvu ze stoletja razsirjen. Etnologija ga imenuje kot tloris s kotnim hodnikom. Ko so v 1930-ih letih zaceli zidati tipicne hise priseljencev, ta tip hise se je izkazal kot primeren za industrijske delavce, kajti stanovanja manjsih naselbin so morali zgraditi preproste, brez drazjega gradbenega materiala in opreme. Take hise so gradili med vojnama in po vojni tudi na Gradiscanskem. V primeru vikendhisic je opazno, da se gospodarsko poslopje preoblikuje za reprezentativno hiso, s tem da jo napr. v 50-ih letih pokrijejo s strmo streho. Kljub mnogim kritikám, po katerih svobodni nacin gradnje skoduje pokrajini, se je vikedhisica s ploscato streho razvila v priljubljen tip stavbe, S pojavom postmodernega stila in z obnovo vasi v 80-ih letih so opazne spremembe. V ospredju je uporaba stavbnobioloskih stavbenih materialov in gradnja, ki uposteva pokrajino ter zanjo znacilen hisni tip. V znacaju anonimnega stavbarsta lahko iscemo vzrok tega, da postanejo zgodovinski hisni tipi - kot npr. gradiscanska hisa - stereotipni. Resen in kreativen odnos do tradicionalnih oblik his in naselij na Gradiscanskem je razvilo le malo arhitektov. Spremembe v strukturi nacina gradnje in zivljenja na Gradiscanskem ponazarjata dva konkretna primera: 1. Kleinpetersdorf. Tu se spremeni kmetijska pristava v bivanjski in delovni prostor gradbenega delavca, ki ob sluzbi se kmetuje (prideluje zito) 2. Kroatisch-Ehrensdorf in St. Kathrein. Tu se spremeni kmecka hisa za vikendhiso/ kmetijsko delo kot glavni vir dohodkov pa v glavno sluzbo gradbenega delavca (migranta).
