Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)
MAYER Vera: A ház- és udvarformák változása Dél-Burgenlandban a 20.században
JUZNO GRADISCANSKO-SPREMEMBE V OBLIKAH HIS IN DVORISC V 20. STOLETJU VERA MAYER Zgodovinske oblike his Spremembe pri oblikah his in dvorisc na Gradiscanskem lahko opazimo pri ohranjenih kmeckih hisah do sredine 18. stoletja, pri hisah mescanskih gospodarjev in vinicarjev v trgih pa do 16. stoletja nazaj. Srednjeveske in zgodnje novoveske hise na Gradiscanskem se niso zadosti odkrite z arheoloskega vidika. Na vprasanje torej, kdaj je zamenjala enocelicno hiso (zemljanko, ali na pol zemljanko) razvitejsa dvo- ali tricelicna hisa, nimamo se odgovora. V vaskem okolju je trocelicna hisa, ki je imela hiso, crno kuhinjo in gospodarski prostor, bila v 18. stoletju ze zelo razsirjena. K obmocju trocelicnih his z bivanjsko-shranjevalno funkcijo in z razvojnimi variantami le-teh spada pretezna vecina Gradiscanskega, zahodna in severna Madzarska, juzna Moravska, juzna Slovaska, juzna in srednja Madzarska ter del Podonavja v Spodnji Avstriji in njeni okolici. Gre za obmocje intenzivnega poljedelstva. Prav obmocje Gradiscanskega in vzhodni del Spodnje Avstrije - kjer je hisa z bivalno-shranjevalno funkcijo razsirjena prav tako pri nemskem kot madzarskem in hrvaskem prebivalstvu - prica o nevzdrzljivosti tistih teorij, ki temeljijo na dejstvih, utemeljenih z etnicnimi dejavniki. Za severna in osrednja obmocja Gradiscanskega do Rabnitza ter za vzhodni del juznega Gradiscanskega je bilo znacilno dolgo dvorisce s hiso, ki je imela sedlasto streho ali streho s copom. Pri dolgem dvoriscu lahko opazimo razlicne delitve v prostoru, ki so odvisne od socioekonomskega polozaja lastnika in od znacaja gospodarjenja. K nadalnjim zgodovinskim hisnim tipom spada dvorisce, zaprto z dveh in s treh strani, ki so razsirjeni pri dvoriscih z arkadami na juznem delu Gradiscanskega. Preprosta oblika dvorisca, ki je zaprto s treh strani je tista, kjer se na tretji strani - nasproti stanovanjskega in gospodarskega delà - nahaja le manjsa zgradba (napr. drvarnica), ki ima procelje proti ulici (z dveh strani zaprto dvorisce, ki gleda proti slemenu) - se je pogosto pojavila do zacetka 19. stoletja juzno od Zöberbacha. Ta tip je pogost v raztresenih naseljih Hiencev in pri vinskih kleteh juznega Gradiscanskega (to so pogosto brunarice). Z zapuscem na procelju hise je dobilo dvorisce, ograjeno s treh strani (dvakrat v pravem kotu lomljeno, s treh strani ograjeno dvorisce v obliki crke U) nove oblike. Dvorisca, ograjena s stirih strani, so znacilna za obmocje juznega Gradiscanskega, ki meji na Stajersko. Taka, popolnoma zaprta kmecka dvorisca so gradili na juznem delu Gradiscanskega le od zacetka 19. stoletja. Odvisno od velikosti kmetije in zahtev v zvezi bivalnim prostorom srecamo veliko variant glede razdelitve prostorov. Razsiritev hise proti ulici/hisa s sirokim proceljem Orientacija procelja v smeri ulice je bila znacilno za kmecke hiser Podonavju do sredine 19. stoletja. V razvoju procelja z napuscem moramo razlikovati vec faz dokler pride do raznih razvojnih smeri. V prvi fazi - vsaj med kmeckimi hisami na jugu in severu - kar izhaja iz znacaja naselja in raznih nacinov gospodarjenja. V juznih pokrajinah Gradiscanskega, v razstresenih naseljih se je razvoj obrnil proti gradnji tro- in stiristranskih dvorisc, z napuscem na procelju - ze na koncu 18. in zacetku 19. stoletja. Stanovanjski del je spocetka ohranil svoje sleme, ampak v 20. stoletju se je izoblikovala enotna streha, ki je imela siroko procelje z napuscem in gledala proti ulici. Na severu Gradiscanskega so se izoblikovale kmecke hise s sirokim proceljem le sredi 19. stoletja. Razvoj cetrte strani proti ulici in s tem povezana stiristranska dvorisca so rezultat socioekonomskega razvoja, gospodarskega razmaha in kot znak bogatenja ter posledica socialnih in
