Á. Berta (Hrsg.): Wolgatatarische Dialektstudien: Textkritische Neuausgabe der Originalsammlung von G. Bálint, 1875–76.
Gábor Bálint: Die tatarische Texte der Sammlung
7.9 saldatni cserteb tayi katin alib biitänne saldilar dej: »niéek bulsa-da balasin arkasina bäjläb kalinimni éiyarib jibäregez * dib jazyannar dej. Sunnan suit patsa kulsiz kilenenen balasin arkasina bäjläb őiyarib jibärgän dej. Tege katinnin ь bara toryaé bik kilgän dej eédse, bu ber olo kiilgä kiikräk tiiie kerde-dä dej ejeleb céd baslayan eje dej, balasi siuya töstö dej, töskáé batmijéin sin öslöndä jilab tik jata dej. Bu töskaé anasi-da bik jilij basladi dej ; miliar küktän auaz kilde dej: »nik almijsin balanni ?* dib. Bu äjtte dej: »Ej ю podajim, kulim juk-la basa, ani niéek alijim ?* dide dej. Aiiar küktän jaiiadan auaz kilde dej: »kulinni suz-da al « dib. Tege balasin alirya dib kulin suzyan ikän, ike kuli ikesedä tözälgän dej. Bu kuli tözälgängä söjöneb balasin aldida dej kitte dej, »ber-ber tostä éirkdü tabalmam mikän * dib. is Bajtak baryaé barib kerde dej ber éirkdiigd, anda sul turida kiéke keläüne itä-genä baslayannar dej. Keläü betkdé, ber jäseräk kese miiiyar taba kileb miiiar äjtte dej: »Tütej , sinen minem jortoma kereb tamak tujdirirya bayitin tögölme? bergä söjläsä utirir ;jik « dide dej. Tege katin äjtte ю dej: »Jarar ayaj, minem bayitim bar, sezneke bulsa* dide dej. Mini eseteb bilar artinnan ber jäs jeget-tä kerde dej. Öjgä kergáé, kuja äjtte dej : »Kürganne söjläsejek-me, belgänne-me?* dide dej. Tege katin äjtte dej: »Juk, kürgänne söjläsejek* dide dej. Sunnan ari bilar söjläsä toryaé, kuja is bu katinya äjtte dej: »Sin minem senilem ikän sen, inde kiéer, urmanda sin eil kuliimi min kiskän ejem* dide dej. Bilar belän kergän jäs jeget bu katinnin ire ikän, ul-da kuli bulyaé, katinin tanimij tora ikän dej. Taniskaé patsa malaji tili belän katinin köjmäsenä utirtib alib kitte dej. Tege ka. JO tinnin ayasi üz katinin äläklägän öcon miltik belän atib ütergän-dä dej sennesen ozatirya baryan dej. Sunda alar bik zur tuj jasayannar. Min-dä anda tujya bardim, kenägen bardim, öcönéö kön kajtim, öé éanajal: éaj eétem, sezgädä kübtän küb säläm didelär. « 34. Äkeiät. Äüälc ber kcsenen Öc uli bulyan dej ; alarnin olo uli atasinnan sorayan dej: »A tej, min bazarya éiyib kerejem, 70
