Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 2. kötet (Zalaegerszeg, 1998)

Janez Balažic (Murska Sobota): Ciklus Ladislavove legende v Türju

Janez BALAZIC V nadaljevanju legende se v razgibanem figuralnem prizoru, v smislu kontinuirano podane zgodbe, izrisuje dogodek, ki kaže kako Ladislav s kopjem napada sovražnega Kumana, dekle pa zavojevalca ravno tedaj meče iz sedla. V likovnem pogledu prizor zaznamuje izredna dinamika. Če pa seveda želimo spregovoriti še o značilnem uresničevanju ter prevajanju literarne predloge oz. ustreznega ikonografskega vzorca, je bržkone na mestu trditev, da je prizor dovolj nazoren in zato vsebinsko razpoznaven. Dogajanje se povezuje v likovno zgovorno, torej kontinuirano podano in zato pripovedno ubrano rešitev. Opravka imamo s strnjenim, dramatiziranim jedrom legende. Prizor namreč upodoblja trenutek, ki seveda že implicira razplet nadaljnih dogodkov. Gotska narativnost se tu sijajno razodne v celi vrsti mičnih nadrobnosti. Ne zgolj v tem, kako denimo slikar naslika konja s prednjimi, nekolikanj spodvitimi nogami, marveč tudi v domišljeno poudarjeni zasnovi figure, strnjeni v dinamično pozicijo, ki jo upodablja lahno z Ladislavovim kopjem spodboden in zaradi tega padajoči Kuman. Dramatičnost prizora seveda ni zajeta zgolj v samem dogajanju in držah njihovih protagonistov, marveč še v kopici pomenljivih detajlov. Tako je denimo navidezno obroben, vendarle pa zgovoren pomenski naglas mogoče odkriti v mogočni, skorajda heroiizirani konjeniški bojni drži Ladislava, ko z dolgim bojnim kopjem streže po Kumanu. V taki zasnovi lika sv. Ladislava bi navsezadnje lahko prepoznali narativno pomenljivo ter simbolno mikavno demonstracijo odločnosti in moči. Povsem drugače je s padajočim Kumanom. Tako je simbolne podmene mogoče razbrati iz konkretne likovne uresničitve, saj se nemara ravno v obrobnih detajlih skriva namig in hkrati odgovor, ki je navsezadnje pomemben tudi zaradi časovne opredeliteve nastanka poslikave. Naj kot pars pro toto opozorim na klobuk, ki ga nosi Kuman; gre namreč za značilno štulasto oblikovan, z belim krznom ter običajno hermelinovim krznom podloženo pokrivalo. Po tem, kako je koncipiran ta „modni element", bi navsezadnje smeli sklepati, da smo tu že globoko v 14. stoletju. Vendar pa se v ozadju razkriva še pomenljiva krajinska kulisa. Le-to predstavljata stilizirani ter ter kot kaka balona naslikani krošnji dreves. V tej dimnamični sekvenci naslikanih dreves se bržčas skriva mikavna pomenska podmena, kajti v njej bi lahko prepoznali namig na Ladislavovo bojno vnemo in premoč, zaradi česar sta se celo drevesi zašibili ter tako podprli prizadevanje zasledovalca. Sijajna nadrobnost, ki bi jo smeli razumeti kot nekakšno znamenje slikarjevega narativnega osmišljanja prizora. Čeravno nas prepriča s svojo skorajda naivno pripovednostjo, bi v nagibajočih se drevesnih krošnjah smeli videti tudi simbolno-aluzivni moment in zatorej prizor razumeti v pomenljivi prikrito simbolni razsežnosti. Naslednji prizor je zvečine uničen. Tuje bil namreč leta 1418 vzidan stenski tabernakelj. Preplet nog in drugi detajli pa vendarle dopuščajo dokaj trden sklep, daje na tem mestu potekala obsežnejša upodobitev boja med Ladislavom in Kumanom. Na podoben, torej v smislu kontinuiranega načina, je najbrž bilo naslikano tudi sklepno dejanje Obglavljenja Kumana. Kljub temu, da ne gre za vsebinsko docela razpoznaven motiv, nam natančen pogled na ohranjeno slikarijo nakazuje končen razplet dogodkov. Torej to, da je še pred poznogotskim stenskim tabernakljem na tem mestu bil prizor bojujočega se Kumana in Ladislava, ki mu je z bojno sekiro asistirala mladenka. V prepletu nog je zmagovalec, torej sv. Ladislav naslikan na levi. Skromen obseg tega prizora kljub temu dopušča sicer obrobno domnevo, da se je mojster pri slikanju nadrobnosti držal zgledov svojega časa ter v detajlih povzel značilne prvine viteške srednjeveške bojne oprave. Sklepni del zgodbe, ki se odvije med dekletom, Kumanom in zma116