Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 2. kötet (Zalaegerszeg, 1998)

Janez Balažic (Murska Sobota): Ciklus Ladislavove legende v Türju

LJUDJE OB MURI 1997 Janez BALAŽIC CIKLUS LADISLAVOVE LEGENDE V TÜRJU Devici Mariji posvečeno premostratensko opatijo v Türju je leta 1230 ustanovil ban Nikolaj Szentgróti (KOVÁCS 1991, 4 ss.). Pozneje je tu nastala arhitektura premo stratenske cerkve, ki se zaradi svoje značilne triladijske bazilikalne zasnove in z močno izstopajočima zahodnima stolpoma še podreja značilnemu idiomu romanske cerkvene arhitekture. Ob romanskih izhodiščih v samem stavbnem tipu pa se tu ob dominantni, prevladujoči opečni gradnji, srečujemo tudi z množico stavbnih členov specifičnih slogovnih karakteristik. Arhitektura v Türju zatorej po času nastanka pred sredo 13. stoletja (VALTER 1985, 26, 261-262) predstavlja tisto stopnjo v stavbnozgodovinskem razvoju, ki še nosi pečat tedaj že iztekajoče se romanike, vendar pa jo mestoma že preglasujejo slogovni detajli zgodnje gotike . Ob stilno pravgotovo pomenljivi arhitekturi, ki zaznamuje prehod iz romanike v gotiko, pa odlikujejo premo stratensko cerkev v Türju pred nekaj leti odkriti prizori Ladislavove legende (MAGYAR 1995, 6-8; LÂNGI 1995, 183-187). Na steni južne stranske ladje seje namreč na skoraj osmih po dolžini ter nekaj manj kot dveh metrih po višini (173x775 cm) ohranila razgibana figuralna poslikava. Bržkone je le-ta utegnila biti mnogo obsežnejša od tega, kar je bilo doslej odkrito oz. kar je sploh ohranjenega od pozneje zakrite, najverjetneje pa tudi uničene poslikave. Kajpada pa o celotnem ikonografskem sestavu, bržčas po večini uničenih slikarij, lahko seveda le ugibamo. Prav gotovo je bila poslikava obširnejša, saj o tem zgovorno priča tudi fragmentarna podoba na slopu, ki razmejuje glavno od južne stranske ladje. Tamkaj je namreč upodobljen motiv Križanja z Marijo na levi in Janezom Evangelistom na desni strani. Slikarije v premostratenski cerkvi je po imenu neznani slikar izvedel v kombinirani slikarski tehniki; na tanjšo, bržkone še svežo plast ometa {alfresco) so naslikane po večini še dobro razvidne, v konture ujete figuralne kompozicije, medtem ko so posamezne partije, zlasti v likovnem smislu podajanja notranjih ploskev, slikane naknadno in sicer po suhem, secco postopku. Za presojo in vrednotenje poslikave vsekakor ni zanemarljiv tehnološki postopek, kajti ob oceni stilističnih karakteristik ravno slikarska tehnika prizorov Ladislavove legende predstavlja oporo sklepu, daje le-ta morala nastati že v 14. stoletju. Ohranjena in po večini še razpoznavna vsebina naslikanih prizorov sama zase ponuja dovolj snovi za sklep o tem, da je v Türju šlo za ikonografsko pretehtan in torej že likovno izoblikovan ter uveljavljen slikarski program Ladislavove legende (DERCSÉNYI 1990; MAROSI 1989, 211 ss.). Kljub temu, da je bila slikarija bržkone obsežnejša in je njen začetek na južni steni segal še v ostenje prvotnega južnega apsidalnega zaključka, se v prvi sceni pred stilizirano naslikano arhitekturo odvije prizor s skupino konjenikov in s sv. Ladislavom v ospredju. Opravka imamo z inicialno, uvodno témo Ladislavove zgodbe, saj se v figuralni, konjeniški kompoziciji osmisli dogodek, ko Ladislav zasleduje pobeglega Kumana z madžarsko deklico. Upodobitev spremljajo v značilnem poznosrednjeveškem likovnem načinu mikavno podane ter narativno obogatene nadrobnosti. Te po svoji pomenski in formalni strukturi pričajo, da jih je snoval vsekakor kakovosten, po imenu žal neznan srednjeevropski slikar. 115