Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)
Metka Fujs (Murska Sobota): The Formation of National Identity of the Prekmurje Slovenians
Metka FUJS bivajo. Leta 1714 je območje med Štajersko in reko Rabo označeno kot „Disctrictus Tótság", pomeni pa v bistvu ozemlje soboške dekanije. 4 V prevodu je to Slovanski okraj ali v primeru Prekmurja Slovenski okraj in je mogel biti podlaga za poznejša slovenska imena tega območja. Franc Temlin, avtor prevoda Luthrovega Malega katekizma iz leta 1715, je v svojem pismu nemškim pietistom v Halle pokrajino, iz katere izhaja, imenoval Sklavonija, in sicer: „Kajti, vsespoštovani gospodje, na moji rodni zemlji, kije Sklavonija in živi na meji spodnje Ogrske proti zahodu, med Štajersko in Ogrsko in kjer se tudi neki del in okrožje Železne županije ponaša s tem imenom, je skupina ljudi, nemajhna po številu, ki je predana evangeličanski veri. " 5 Slovensko ime tega območja je bilo prvič zapisano v knjigah katoliškega pisca Mikloša Kuzmiča leta 1780. Imenoval gaje Slovenska okroglina. 6 Kljub slovenskemu imenu pa je sam v komuniciranju z Madžari uporabljal tudi ime Vandalija, npr. v pismu sombotelskemu škofu Szilyju: " Naj vidi Vandalija vsaj ob koncu stoletja svoj jezik v tisku..." 1 Za tukaj živeče Slovence so namreč Madžari uporabljali tudi izraz Vendi, kar je direkten prenos nemškega imena Winden za Slovane, 8 in iz tega izpeljali tudi poimenovanje prostora, kjer so bivali, kot „ Vendvidék". Iz tega je sledila zmota, daje Vend enako kot Vandal, iz cesarje izšla teorija o vandalskem izvoru tukaj živečih Slovencev, ki zanika njihov slovanski izvor. Zanesljivo je podobno razmišljal tudi sombotelski škof, s katerim sije dopisoval Kiizmič, saj pravi, da Vendi niso Slovani, da živijo med Monoštrom in Radgono, obenem pa tudi, da imajo skoraj skupen jezik s sosednjim štajerskim, koroškim in kranjskim ljudstvom. 9 Enako je razmišljal tudi avtor 13. poglavja - ali Jožef Torkoš ali Štefan Kiizmič - v Predgovoru k Novemu zakonu Štefana Kuzmiča iz leta 1771, saj pravi: „Zadosti nam bo, če druge izpustimo in se spomnimo Kranjcev in spodnjih Štajercev, kateri so, kakor menimo, skupaj z našimi ogrskimi Slovenci v županijah Železni, Zala in Somogjski ostanki tistih Vandalov, ki so v petem stoletju po Kristusovem rojstvu odšli iz tega kraljestva v Vlaško in špansko državo, od tam pa so odpluti čez morje v Afriko. " ,0 Za tega avtorja so torej vsi Slovenci Vandali in ne zgolj Prekmurci, kakor se je pogosto dokazovalo, predvsem ko se jih je želelo ločiti od ostalih Slovencev. Za Mikloša Kuzmiča pa je bolj verjetno, daje ime Vandalija uporabljal zgolj v komuniciranju s škofom, saj sicer svoje knjige in jezik, ki ga uporablja, striktno imenuje slovenski, kakor ga slovenski imenujejo tudi vsi ostali prekmurski protestantski in katoliški pisci te dobe, ne glede na to, ali so imeli razčiščene pojme o izvoru svojega ljudstva. Vsak dvom glede tega bi moral odpraviti Mátyás Ráth, urednik časopisa A Magyar Hírmodó in luteranski pastor, kije leta 1782 z veliko nakljonjenostjo poročal o izidu Kiizmičevih knjig in obenem kot prvi Madžar zavrnil vendsko ali vandalsko teorijo o izvoru prekmurskih Slovencev, ki so bili zanj Slovani in nič drugega. 11 Da se to ni zgodilo, nam dokazuje število privržencev vendske teorije v minulih desetletjih, nekaterim pa še danes ne da miru. Med zanimivejšimi in morda tudi najnevarnejšimi, saj je predstavljala temelj madžarske nacionalne politike v Prekmurju v drugi svetovni vojni, je bila teorija prekmurskega rojaka Sándorja Mikole, ki jo je leta 1928 strnil v svoji knjižici „Vendstvo v preteklosti in danes". 12 Ta je izdelal nekakšno sestavljenko iz različnih virov, v katerih so uporabljeni izrazi Wind, Windisch oziroma Vend, pa celo Venedi ali Veneti in krajevna ali ledinska imena podobnega izvora, ter prišel do spoznanja, da so Prekmurci ostanek ilirsko-keltskega ljudstva, ki je živelo tukaj že pred prihodom Rimljanov. V času močne slovanske naselitve v Panonski nižini se je to ljudstvo poslovanilo in zato tudi govori nekakšno obliko slovanskega jezika. Vendar sedaj že tisoč let biva v okrilju madžarske države pod vplivom madžarske kulture in jezika in zato tudi čuti in se ima za madžarsko. 210