Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Metka Fujs (Murska Sobota): The Formation of National Identity of the Prekmurje Slovenians

Ljudje ob Muri Metka FUJS OBLIKOVANJE NARODNE IDENTITETE PRI PREKMURSKIH SLOVENCIH Narod se oblikuje kot kulturna in jezikovna skupnost, ne glede na državne ali druge politične meje, narodno identiteto pa lahko iščemo v prepletu že z rojstvom dodeljenih etničnih posebnosti in množice različnih, predvsem kulturnih vplivov, ki oblikujejo vsako, na kakršenkoli način opredeljeno kulturno enoto. Tako se je oblikoval tudi današnji slovenski panonski prostor. Skozi zgodovino so ga delile in obdajale številne kulturne, politčne, etnične ali narodne, verske in druge meje, ki mu še danes, kljub vedno večji univerzalizaciji, dajejo svoj pečat. Najprej in predvsem pa so ga oblikovale geografske in s tem povezane komunikacijske danosti, šele nato verske, politične in etnične ali narodne. Ne oziraje se na narodno pripadnost je zato nek kulturni prostor veliko več kot nekaj, kar naj bi omejevale politične, verske ali narodne meje. Je skupek različnih identitet, ki se prepletajo v različnih odvisnostih, in narodna identiteta je zgolj ena izmed njih. Za prikaz oblikovanja narodne identitete pa je še posebej pomembno vedeti, kako seje etnično oblikoval določen prostor, kajti prav etnogeneza je osnova in pogoj za vse prihodnje oblike narodnega oblikovanja, opredeljevanja in izražanja.

1 Glede na geografske danosti, ki so določale nek tip življenja, lahko v skladu z navedenim kot poseben kulturni prostor označimo celotno območje panonske nižine. Enako lahko opredelimo kot posebno kulturno enoto tudi današnji slovenski panonski prostor, tem bolj, ker ga povezuje še isti etnični izvor prebivalstva in isti jezik kot posebna kulturna kategorija. Znotraj tega prostora se je zaradi političnih meja oblikovala posebna geografska in zgodovinska enota, ki jo danes imenujemo Prekmurje. Skozi zgodovino je ta prostor, ne glede na cerkvenoupravno ali civilnoupravno pripadnost, prav zaradi etnične sestave svojega prebivalstva znotraj teh uprav predstavljal posebnost in na podlagi te pripadnosti se je oblikovala tudi njegova narodna pripadnost. S Slovenci naseljeni prostor severno od Mure so skozi zgodovino različno imenovali. Glede na geografsko lego se v dokumentih zagrebške škofije uporablja ime Districtus Transmuranus. V času najhujših sporov glede cerkvene jurisdikcije nad Žalsko županijo med Zagrebom in Veszpremom, v 13. in 14. stoletju, se prekmurske župnike opisuje kot „plébános vestros Transmuratos",

2 torej kot župnike preko (onstran) Mure. Leta 1692 so župnije beksinskega arhidiakonata na tem območju imenovane „parochiae in Archidiaconatu Bexin districtu Trans Murano".

3 Precizneje je to le tisti del Prekmurja, ki je cerkvenoupravno pripadal zagrebški škofiji. Po koncu prve svetovne vojne, predvsem pa po priključitvi tega območja Sloveniji leta 1919 se skoraj popolnoma uveljavi ime Prekmurje. Glede na narodno pripadnost se v administrativni terminologiji györske škofije območje slovenskih župnij v Železni županiji označuje z izrazom Tótság, izhajajoč iz imena Tót, kakor so Madžari imenovali Slovane, s katerimi so se srečali ob svojem prihodu v panonski prostor. Györski vizitacijski zapisnik iz leta 1698 pravi, da območje tako imenujejo Slovani, ki tod 209