Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Irena Šavel (Murska Sobota): Cultural Influences During Prehistory in the Country on the River Mura

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri kulture, v Waltrahöhlu in Krepicah ter v vučedolski kulturi (Dimitrijevič 1979, t. 47: 36; Dimitrijevič 1980, t. 4: 1; t. 15: 4a, 4b). Okras na zgornjem delu skodelice pa je izdelan v tehniki brazdastega vreza. To je motiv kvadratov, plastičnega rebra in cikcaka. Podobni so na skodelicah iz slovaškega najdišča Dvory nad Žitavo, Nitriansky Hradok-Visoky breh, na posodicah iz Višnjice, Kevderca - Lubniška jama, iz Levakove jame in na posodicah iz skupine Ig II Ljubljanskega barja (Točik 1961, si. 16: 3; Némejcová-Pavúková 1964, si. 24: 4; Dimitrijevič 1980, t. 2: 4; t. 3: 1; t. 5: 3, 5; t. 6, 6; t. 7: 12; Leben 1963, 227-228, t. 1: 4; t. 2: 2; t. 20: 2, 6, 7; Guštin 1977, si. 8: 1, 4; Korošec 1969, 17). Skodelica se po obliki in okrasu veže tako na višnjiški kot na kevderc-hrnjevaški tip. Ker pa se višnjiška in kevderc-hrnjevaška kultura nista mešali, čeprav sta se deloma manifestirali istočasno, bi skodelica iz Bukovnice potemtakem spadala v višnjiški tip retz-gajaryjske kulture, enako kot sodi v ta tip našemu idolu podoben idol iz Vindije. Med mlajše posode sodijo tudi deli posod, ki so okrašeni s smrekovo vejico (t. 11: 1, 6), s kanelurami (t. 11: 4, 5) in tisti s profiliranimi ustji (t. 11: 3), ki so najpogostejši v kulturi Boleraz (Némejcová-Pavúková 1964, si. 27: 8, 10, 11; t. 19: 5; si. 15: 7-19; t. 9: 11; t. 4: 10; t. 5: 14; t. 6: 4). Tudi v bronastodobni poselitvi je očitna močnejša povezanost s predeli Srednje Evrope. Na levem bregu murske ravnine so bile pred časom odkrite štiri naselbine, ki jih uvrščamo v srednjo bronasto dobo (14.-13. stoletje pr. n. št.). Naše naselbine niso tipične predstavnice srednjebronastodobne kulture gomil, temveč se v veliki meri vežejo na kompleks virovitiške kulturne skupine s središčem v Slavoniji in Sremu, kije znanilka nove, žarnogrobiščne kulture, za katero je značilno pokopavanje umrlih v žarah, grobovi pa so plani in žgani. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v Transdanubiji, na Češkem, Moravskem in v Spodnji Avstriji. Spremembe, ki so se pojavile, so sicer bile očitne, vendar ne tako zelo, da bi lahko potegnili ostro ločnico med odhajajočo kulturo bronastodobnih gomil in prihajajočo kulturo žarnih grobišč. F. Kőszegi (Kőszegi 1960, 137-186) vidi v najdiščih zahodne Transdanubije še naprej živo kulturo gomil, kar utemeljuje z načinom pokopa in s tradicijo nekaterih keramičnih oblik. Tudi K. Vinski-Gasparini (Vinski-Gasparini 1983, 556-557) utemeljuje v najdiščih tega časa razvoj nove kulture na podlagi predhodne kulture gomil, saj je še v samem začetku tega obdobja prisoten pokop v gomilah, v materialni kulturi pa se že kaže vpliv nove kulture žarnih grobišč srednjega Podonavja. Podoben razvoj lahko opazimo v Avstriji, kjer se kažejo vplivi pozne kulture gomil, ki se prepletajo z novimi elementi kulture žarnih grobišč. Virovitiško skupino lahko vzporejamo s kulturnim horizontom Blučina (južna Moravska), kjer se prav tako prepletajo stari in novi elementi. Med najdbami iz oloriške naselbine pri Dolnjem Lakošu prevladujejo predvsem keramične posode. Večje lonce trebušaste oblike (t. 12-14) lahko primerjamo z lonci virovitiške skupine iz časa I. stopnje kulture žarnih grobišč in z lonci iz najdišča Balatonmagyaród-Hídvégpuszta, ki so uvrščeni v bronasto dobo D (Vinski-Gasparini 1983, 563, t. 36: 10; Horváth 1994, si. 11: 3; si. 12: 4). Zelo pogosti so lonci blage profilacije brez ročajev, ki sodijo v konec srednje bronaste dobe, to je čas predvelatiškega horizonta najdišča Čaka na jugozahodu Slovaške in horizonta Blucina-Cezavy na južnem Moravskem (Paulik 1963, 269-338). Številnejši so tudi manjši lončki s trakastim ročajem pod ustjem (t. 13: 2), ki so zelo dobro primerljivi z najdbami iz poznobronastodobnega najdišča Hídvégpuszta (Horváth 1994, si. 11: 3; si. 12: 4). Sklede s široko odprtino, ozkim dnom ter enim ali dvema ročajema pod ustjem (t. 15: 1-6) so pogosta oblika posodja v srednjem Podonavju oziroma zahodni Transdanubiji v bronasti dobi in se pojavljajo še v L stopnji 15