Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Irena Šavel (Murska Sobota): Cultural Influences During Prehistory in the Country on the River Mura

Irena SA VEL virovitiške kulture žarnih grobišč. Precejšnje število samo ohranjenih nog pripada čašam na nogi, značilnim za virovitiško skupino, ki jih je K. Vinski-Gasparini uvrstila v svojo I. stopnjo kulture žarnih grobišč v severni Hrvaški in jim pripisuje srednjepodonavski izvor (VinskiGasparini 1973, 40). Najpomembnejša najdba je bronasta igla s pečatno glavico in odebeljenim vratom, ki je nažlebljen v dveh pasovih (t. 17). Telo igle je tanjše in zvito, kar je značilno za igle iz karpatsko-podonavskega prostora pozne srednje bronaste dobe, to je konec 14. stoletja pr. n. št. (Hansel 1968, t. 38: 14-22; Foltiny 1955, 43, t. 24: 3; t. 29: 5; BenkovskyPivovarova 1976, si. 1: 1; Furmánek 1973, 112-113, t. 43: 7; t. 39: 19). Podobno iglo so našli v viro vi tiski nekropoli, ki je - za razliko od večjih okrašenih igel istega tipa iz časa kulture gomil - manjša. Le-te so značilne oblike v starejši kulturi žarnih grobišč vzhodne karpatske kotline v horizontu depojev tipa Sajógömör zgodnje bronaste dobe D (Vinski-Gasparini 1983, 562, t. 86: 12). Naselbini v Gornji Radgoni in v Križevcih sodita v sklop naselitve prebivalcev ob Dravi in Muri, ki so bili nosilci tako imenovane ruško-mariborske kulture. Debeli ohranjeni kulturni sloji naselbine v Gornji Radgoni so dokaz, da je bilo pobočje južnega dela hriba pod gradom naseljeno v več fazah. Lonci trebušaste oblike s kratkim cilindričnim vratom in s plastičnimi izboklinami pod najširšim obodom, lonci jajčasto ovalne oblike z rahlo izvihanim ustjem in s plastičnim rebrom v zgornjem delu posode iz prvega naselitvenega horizonta (t. 17: 1-2) se vežejo na podobne lonce iz naselbine na Brinjevi gori, v najdišču Salzburg-Morzg, v madžarskih najdiščih Zugló, Szentendre in Dunaföldvár in so uvrščeni v stopnjo Ha A (Pahič 1972, t. 3: 8; Oman 1981, 145, t. 14: 1, 2; t. 17: 8; t. 19: 1; Hell 1977, 200, si. 5: 1; Rihovsky 1966, si. 23: D 471). Druga vrsta posod so sklede (t. 17: 3-5) z rahlo uvihanim ustjem. Zanimive so sklede z izvihanim ustjem (t. 17: 6), kakršne poznamo iz naselbine na Brinjevi gori, pa tudi iz Blučine, ki sodijo na začetek velatiškega horizonta oziroma v starejšo stopnjo kulture žarnih grobišč, saj po obliki kažejo bronastodobno tradicijo (Oman 1981, 149, t. 5: 3-4). Sklede, okrašene s poševnimi kanelurami, so značilna oblika posod tako v naselbinah kot v grobiščih kulture žarnih grobišč, in sicer od srednjega Podonavja do jugovzhodnega alpskega prostora. V drugem naselitvenem horizontu naselbine najdemo pestrejše keramične posode z razgibanim okrasjem (t. 18: 1-7). Najpogostejši so razni lonci: starejši so tisti konični s kratkim vratom in s horizontalnim plastičnim rebrom z odtisi prstov (t. 18: 1), saj jih lahko primerjamo z lonci v starejši podravsko-ruški skupini žarnih grobišč (Oman 1981, t. 19: 1; Pahič 1972, t. 21: 8; Lamut 1989, t. 1: 8; t. 7: 17): mlajši so manjši lonci z visokim ali nizkim koničnim vratom nad sploščenim okroglastim trupom, okrašeni s plastičnimi rebri z motivom girland. Okraševanje posod s plastičnimi horizontalnimi ali vertikalnimi rebri (t. 18: 4-7) je značilno za keramiko ruške skupine. Rebra pogosto spremljajo plastične bradavice. Plastični okras na teh posodah je torej znanilec mlajših tendenc. Podobne posode, ki spadajo v stopnjo Ha B 1, najdemo v pobreških grobovih skupaj z očalasto fibulo s svitkasto pentljo, pletenim obročkom in iglo z okrašeno kroglasto glavico (Pahič 1972, 15). Številnejše so tudi sklede, posebno tiste, okrašene s kanelurami (t. 19: 2, 3), ki so značilna oblika posod iz kulture žarnih grobišč od stopnje Ha A do Ha B. Pekve (t. 19: 4-5) spremljajo keramične posode od starejše kulture žarnih grobišč pa vse do konca starejše železne dobe (Oman 1981, t. 51: 2; Lamut 1989, t. 6: 5; t. 24: 4). V tem horizontu se kot okraševanje pojavlja tudi vrezovanje v obliki horizontalnih ali cikcakastih linij ali v obliki visečih trikotnikov, ki so lahko šrafirani. To okraševanje je lahko kombinirano tudi z belo inkrustacijo (t. 18: 3; t. 19: 1). Nekaj posod, 16