20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Takács Adrián Donát: Levéltár és iskola, avagy a szlovén–magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor helytörténeti és oktatási aspektusai
20 let delovanja slovensko-mad^arskega Mednarodnega arhivskega ra^iskovalnega tabora Prav tako sem se odločila osebno spremljati dijaké na taboru, in sicer ne zaradi doseganja discipline in nadavtoritete nad arhivskimi vodjami, temveč zaradi prido- bivanja lastnih izkušenj v terenskem delu z dijaki. Trudila sem se ostati v ozadju, kot »enakovreden« clan ekipe in se - tako kot dijaki - povsem podrediti ciljem tabora in strokovnim vodjam iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Vsekakor se zavedam, da je že sama moja navzočnost nekoliko vplivala na dijaké. MOTIV ZA ČEZMEJNO SODELOVANJE Izhajajoč iz dejstva, da je Prekmurje celo tisočletje bilo sestavni del države sv. Ste- fana, da so številne vasi z mešanim prebivalstvom, prenekatera družina pa ima med Madžari bližje ali daljne sorodnike (mešani zakoni in podobno), je tabor ponujal dobrodošlo možnost za navezovanje čezmejnih prijateljstev, globljega spoznavanja življenja onstran slovenske meje, utrjevanja znanja madžarščine ali učenja osnovnih besed prvih sosedov. S tern se pri dijakih spodbuja dovzetnost za dialog, sodelovanje, strpnost, odprtost, premagovanje predsodkov in previdnost v izrekanju sodb. Pri tem moram pohvaliti in izpostaviti dovzetnost predvsem naših dijakov. Zato se mi zdi, da je v naboru dijakov možno iti še natančneje v skupino, ki se na Gimnaziji Murska Sobota fakultativno uči madžarščine (v okvirju OIV), in tako bi se prepletala ravno ta dva motiva: jezikovno izpopolnjevanje in zanimanje za arhivsko in zgodovinsko raziskovalno delo. Dijaki so lahko na terenu opazovali in vzporejali, koliko skupnega je med prebi- valci vasi na obeh strani meje kot tudi to, kako so poznejši zgodovinski vplivi in oko- liščine vplivali na nastajanje razlik, v čem in kakšne so te razlike ter zakaj se pojavijo. Na nasi gimnaziji smo mnenja, da so to tiste lastnosti in kompetence, ki jih pri dijakih v sodobni Evropi, kot njen sestavni del, moramo razvijati. IZZIV1 NAČRTOVANEGA TERENSKEGA DELA Skozi šestdnevno načrtovano delo na terenu so dijaki najprej spoznali, da pri še tako natančnem načrtovanju ne moreš predvideti vseh situacij in okoliščin. Casovno, pro- storno in pogosto finančno si vklenjen v pripravljen okvir, znotraj njega pa se spopa- daš s trenutnim stanjem na terenu. Primer je lansko leto, ko smo v dnevih, predvidenih za delo v Čentibi (Csente), naleteli na hude poplave v vasi. Vaščani so bili skupaj z intervencijskimi skupinami gasilcev na cestah, kjer so čistdli zamašene odtoke in prod. Pohvalno je, da se je skupina takoj odzvala na situacijo in se z lopatami lotila pomoči. Prav tako smo to leto v Turnišču naleteli na proščenje, ki je za staro in mlado eden osrednjih letnih dogodkov v vasi. Ovira je lahko še vrsta drugih dogodkov, ki več ali manj pritegnejo pozornost cele vasi, kot so denimo pogrebi, poroké in še kaj. Raziskovalec se mora prilagoditi vsem tem okoliščinam, jih sprejeti ne kot póráz, temveč izziv, in ravno v tem so skrite temeljne vrednote raziskovalca (potr90
