20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Németh László Sándor: Történelem „alulnézetből”, avagy a levéltári kutatótáborok szakmai (levéltári) hozadéka
20 éves a szlovén—magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor smo gradivo kopirali v pisarnah, kasneje smo kopirni stroj vozili seboj v kombiju) ali pa so nam gradivo posodili za razstavo (to je trajalo včasih tudi već mesecev. Y arhivski teoriji in praksi ni bilo možno do takrat najti nekih vodil kako se naj organizirajo in izvedejo, takšni mednarodni arhivski raziskovalni tábori, a izkušnje ki smo jih iz leta v leto pridobivali predvsem pa velike količine arhivskega gradiva, ki smo ga zbrali v originalu ali pa v kopijah so že v prvih letih organiziranja taborov pokazala da smo se dobro in pravilno odločili. Srečevali smo se z zanimivimi situacijami, od takih, da nam lastniki niso mogli verjen, da nas zanima nek »star papir«, ki ga (oni) hranijo v nekih omarah in na podstrešju ali v drugih neprimernih prostorih. Zdelo se jim je čudno morda rudi sumljivo, da nas zanima ta »star papir« tako, da smo morali kar veckrat uporabiti bogato diplomatsko besedoslovje, da so nam lastniki le dovolili vpogled v ta njihov »star papir«. Mi pa smo na osnovi izkušenj kmalu ugotovili in se tako mnogokrat srečali z zelo pomembmm arhivskim gradivom. Yse to gradivo je v Sloveniji zbrano v Pokrajinskem arhivu v Mariboru na Madžarskem pa v Arhivu železne županije v Szombathelvju in v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu . Na splošno zadovoljstvo smo ugotavljali in govorili o velikem številu zbranih posameznih dokumentov, ćeprav je takrat bilo še prezgodaj doloćati strokovno vrednost teh. Količina npr. 50 arhivskih škatlah, ki smo jih napolnili s posameznimi dokumenti lahko predstavlja 50.000 dokumentov, ali je samo 25.000 dokumentov. V arhivski teoriji in praksi se načeloma izogibamo takšnim ocenam. Kér kadar navajamo kolidne zbranega arhivskega gradiva opozarjamo na to, da je nam arhivistom pravzaprav koliéina sekundaren pojem, da pa se rajši ukvarjamo s tistim gradivom, ki smo ga že v trenutku ko smo ga našli razpoznali, da ima veliko pomembno vrednost. Naj navedem recimo samo nekatere tedaj zelo odzivne dokumente, ki smo jih našli. Gradivo gozdarja Stefana Prše iz Zitkovcev (o tern so pisáik dr. P. P. KJasinc, Mariján Gerdej in Jure Maček) ali pa posamezna pisma jezuita Paula Berdena iz Kobilja, ali pa posamezen dokument ali pisma ki so se nanašala na znanega prekmurskega narodnega borca Jozefa Klekla, ali pisma zgodovinarja in raziskovalca Ivana Zelka itd. Mnogi pomembni dokument, ki je prićajo o življenjskih izkušnjah in usodi posameznikov so bili spoznani za pomembne ker so nastali v določenih sredinah. Npr. oseba, ki je prosila (1945) upravo koncentracijskega taborišča v Sterntal (Kidrićevo), »da ga naj vendar pustijo domov, ker ga doma čaka delo«. Glede na strokovno odločitev na kakšen nácin to zbrano arhivsko gradivo urediti smo se takrat odlodli, da bomo gradivo, ki smo ga zbrali ne oziraje se na to ali je v originalu ali kopiji razporedili v šest osnovnih skupin in sicer: gospodarstvo (1), iz življenja družin (2), dokumenti o lastništvu (3), šolstvo, kultúra, versko življenje, sport in društva (4), knjige in periodični tiski (5) in pa tudi to je arhivsko gradivo (6). Zanimivo je, da smo v prvi skupini (1) združevali in zbirali tér odlagali v to področje ali ta oddelek vse risto kar se je nanašalo na posestva, zgradbe, 61
