20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Németh László Sándor: Történelem „alulnézetből”, avagy a levéltári kutatótáborok szakmai (levéltári) hozadéka
Naslednje strokovno vprašanje, ki se je pojavljalo pri razvrščanju gradiva in pri načinih popisovanja zbranega arhivskega gradiva v posameznih arhivskih ustanovah, pa je bilo kam bi naj posamezno gradivo uvrstili ? Praksa je pokazala, da smo se sredali tako z gradivom, ki smo mu lahko enostavno določili ustvarjalca na eni strani, na drugi strani pa smo imeli opravka z posameznim arhivskím gradivom, ki smo ga lahko enostavno razvrstili kot dele družinskih all osebnih fondov. Na koncu smo se strokovnjaki Pokrajinskega arhiva v Mariboru odlodili, da bomo zbrano arhivsko gradivo zbrali kot poseben fond z naslovom: Mednarodni arhivski raziskovalni tabor (MART). Predvidevali smo da bo podrobni popis (inventar) tega gradiva uporabnike — raziskovalce enostavno pripeljali do pomembnega arhivskega gradiva, ki smo ga zbrali. Ze sam nádin zbiranja arhivskega gradiva na terenu je pomenil novost v arhivski teoriji in praksi, pri demer je bil seveda še poseben namen zbrati arhivsko in drugo gradivo ob meji med dvema sosednjima državama, se pravi med Slovenijo in Madžarsko. Strokovno izvajanje takšnega dela je bilo zaupano arhivistom — mentorjem, tako na slovenski kot na madžarski strani. Tukaj bi omenil predvsem prizadevanja kolegov iz mariborskega arhiva, seveda za das do leta 2000 so to bili dr. Miroslav Novak, dr. Peter Pavel Klasinc, Mariján Gerdej, Zdenka Sémiid Rajh in kasneje drugi. Na Madžarski strani pa dr. Endre Gyimesi, Németh László, Zsolt Bajzik in drugi. Nam profesionalnim arhivistom, so pri tem delu na terenu pomagali, zraven mladih srednješolcev iz obeh držav (slovenski so obvladali tudi madžarski jezik), tudi stalni sodelavci kot je na primer bila zelo prizadevna gospa Anna Danes iz Lendave in mnogi neimenovani posamezniki iz razlidnih krajev. Na tak nácin so nam dejansko pomagali, da smo se lahko prihajali v stik z lastniki in nam omogocali podrobno spoznavanje dragocenosti tako imenovanega »starega papírja«. Vsak posamezen dokument, nam je s pomocjo analize, ocene in po potrebi s prevodom omogodil doloditev o izbiri. Kriterij je bil, da išdemo dokumente, ki lahko vsebujejo neprecenljiv podatek za lokalno pa tudi širšo zgodovino. Ob izvajanju dela na terenu je prihajalo pogosto do novih — drugadnih strokovnih odlocitev, saj je bilo potrebno od primera do primera, od hiše do hiše, doloditi pristop do lastnikov arhivskega gradiva in tako do pri njih zbranega (ohranjenega) gradiva. Ljudje je bilo predvsem potrebno prepridati, da so nam svoje gradivo pokazali in dali na razpolago. Odlodili smo se za prošnje po originalih ali pa dobili dovoljenje, da smo gradivo kopirali in pri tem smo naredili posamezne zaznamke. Skupina mladih se je tako na terenu iz leta v leto seznanjala z znanji iz arhivske teorije in prakse predvsem pa z vrednotenjem vsebin dolocanja pomena arhivskega gradiva, ki smo ga na terenu dostikrat opredeljevali kar kot »star papir«. Med pridobivanjem izkušenj so se mladi udeleženci tabora seznanili s splošnimi oblikami evidentiranja in popisovanja arhivskega gradiva in s posebnim sistemom evidenc za sludaje ko so nam gradivo lastniki posodili za kopiranje (v prvih letih 60 20 let delovanja slóvénsko-mad^arskega Mednarodnega arhivskega ra^iskovalnega tabora
