Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 2. kötet, 1850-1921 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)

FORRÁSOK 1850-1921

A magyar politikai vezető réteg fő célját ezen időszakban a történeti állam­keret integritásának megőrzése, az egysé­ges nemzetállam létrehozása képezte. A megvalósítás érdekében egységes nemzeti kultúra és fokozott nemzettudat kialakí­tására törekedtek. Igyekeztek elősegíteni a nem magyar értelmiség és középosztály spontán magyarosodását, a magyar szel­lemi és kultúrközösséghez való kötődésé­nek erősítését. E tekintetben kiemelkedő szerepet szántak az iskoláknak. Zala megyében a nemzetiségi tanítók közül 1880-ra már valamennyi ismerte és beszélte a magyar nyelvet. A megye magyar nyelvtanfolyamok szervezésével, a magyar nyelvtanításban élenjárók jutalmazásával ösz­tönözte Őket. Az állami iskolák nagy részét is nemzetiségi területen építették fel, ez azon­ban nem csak a magyar nyelv terjesztését szolgálta, hanem általában az oktatás szín­vonalának emelésével is együtt járt. Alsólendvának geográfiai fekvésénél fogva igen fontos és magasztos szerep jutott hazánk e délnyugati vidékén, ott, hol e vidék mintegy beszögellik Stá­jer- és Horvátország közé, tehát őrsze­mét képezi ezen exponált helyen a ma­gyarságnak, a magyar nemzetiségnek, s eme fontos szerepét - büszkén el­mondhatjuk - be is tölti, mert derék polgársága egy tói egyig mind magyar. A járás székhelye lévén, hol közpon­tosulva vannak a hivatalok: járásbíró­ság, szolgabíróság stb., s hála a min­denhatónak, hazánkban a törvényke­zés nyelve a magyar. Mégis oly csodá­latos, hogy Alsólendva közelében fek­vő községekben lakó vendek 20-22 ezerén, kik törvénykezésileg, közigazga­tásilag idetartoznak, ügyök, bajukat itt kell elintézniük, hogy a legnagyobb ré­sze egy szót sem tud magyarul. Mi ennek az oka? Holott e nép szelíd, jó nép, s V tem obdobju je poglavitni cilj madžar­skega političnega vodilnega sloja predstavljala ohranitev integritete zgodovinskega državne­ga okvirja in vzpostavitev enotne nacionalne drfave. Zaradi uresničitve tega cilja so si pri­zadevali za oblikovanje enotne nacionalne kulture in intenzivnejše nacionalne zavesti. Trudili so se prispevati k spontanemu po­madžarjenju nemadžarske inteligence in sred­njega razreda ter h krepitvi navezanosti na madžarsko duhovno in kulturno skupnost. V tem pogledu so namenili šolam posebno vlogo. V županiji Zala so leta 1880 ie vsi na­rodnostni učitelji znali in govorili madžar­sko. Zupanija jih je spodbujala z organiza­cijo madžarskih jezikovnih tečajev in z na­grajevanjem najboljših pri učenju madžar­skega jezika. Tudi velik del državnih šol so Zgradili na narodnostnih območjih, ki pa niso služile samo širitvi madžarskega jezika, ampak tudi dvigu izobrazbene ravni. Dolnja Lendava ima zaradi svoje geo­grafske lege zelo pomembno vlogo na ju­gozahodnem predelu pokrajine, ki je uk­leščena med Štajersko in Hrvaško, saj predstavlja obrambo na tem izpostavlje­nem predelu madžarstva, madžarske narodnosti, in to svojo pomembno nalo­go - s ponosom lahko povemo - tudi opravlja, saj je vrlo meščanstvo do zad­njega madžarsko. Tu je sedež okraja, kjer so centralni uradi: okrajno sodišče, okrajno glavarstvo itd. , in hvala vsemo­gočnemu, da je jezik sodstva v naši do­movini madžarski. Pa vseeno je tako ču­dovito, da 20-22 tisoč Vendov, ki žive po vaseh v okolici Dolnje Lendave, in ki Z vidika sodstva in uprave spada sem, tu opravlja svoje uradne zadeve, čeprav jih večji del ne zna niti besedice madžarsko. Kaj je razlog za to! Saj je ljudstvo ven­dar pohlevno, dobro in sploh se ne bi moglo reči, da bi imelo nenaklonjena 125

Next

/
Thumbnails
Contents