Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 1. kötet, 871-1849 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)

FORRÁSOK 871-1849

19. 1479. augusztus 6. MÁTYÁS KIRÁLY KIVÁLTSÁGOKAT AD MURASZOMBAT MEZŐVÁROSNAK Részletek a király okleveléből A középkorban a város olyan településtí­pust jelentett, amelynek megvolt a maga jogszokása. A városok azonos jogi hely­zettel rendelkező lakóit polgároknak (la­tinul: civis) nevezték. A városiak ügyeik intézésére bírót és tanácsot választottak. A városok az uralkodóktól különböző kiváltságokat kaptak. A jogi kiváltságok közé tartozott a bíró és a plébános válasz­tása, vagy a pallosjog. Gazdasági kivált­ság volt, hogy közösen, egy összegben fi­zettek adót, vámkedvezményeik voltak és rendelkeztek vásártartási joggal. A 15. század elejére a városok közti különbsé­gek alapján elkülönítették a szabad kirá­lyi városokat (civitas) és a mezővároso­kat (oppidum). A szabad királyi városok közvetlenül az uralkodó alá tartoztak, bí­ráik illetékessége minden helyi ügyre ki­terjedt. Peres ügyeikben a királyhoz, il­letve a tárnokmesterhez lehetett felleb­bezni. Ezeket a településeket már messzi­ről meg lehetett ismerni, falak vették kö­rül őket. Ezzel szemben a mezővárosok a földesurak birtokain feküdtek, lakóik job­bágyi állapotúak voltak. Bírájuk súlyosabb jogi ügyekben csak a földesúrral együtt dönthetett, fellebbezniük pedig csupán a földesúr úriszékéhez lehetett. Az örökö­sök nélkül elhalt lakók javait is a földes­úr örökölte. Az oppodiumok lakói meg­élhetését a mezőgazdasági termelés bizto­sította. A magyar városok fejlődését nagy­részt Zsigmondnak köszönhetjük. Má­tyás, jóllehet több mezővárosnak adott kiváltságokat, nem támaszkodott rájuk. ! 6. avgust 1479 KRALJ MATIJA KORVIN PODELI PRIVILEGIJE TRGU MURSKA SOBOTA ! Odlomki iz kraljeve listine | V srednjem veku je mesto pomenilo takšen j tip naselja, ki je imelo svoje običajno pravo. j Prebivalce mest, ki so imeli isti pravni polo­I faj, so imenovali meščani (latinsko: civis). I Meščani so za urejanje svojih zadev izvolili sodnika in svet. Mesta so od vladarjev dobi­vala razne privilegije. Med pravne privilegije je spadala izvolitev sodnika in župnika ali pravica meča oziroma pravica razsojanja nad življenjem in smrtjo. Gospodarski privi­legij je pomenil, da so skupaj, v enem znes­ku, plačevali davek, imeli so carinske ugod­nosti in pravico do organiziranja sejmov. Do začetka 15. stoletja so na podlagi razlik med mesti ločili svobodna kraljevska mesta (civi­tas) od drugih mest in trgov (oppidum) . Svo­bodna kraljevska mesta so spadala nepos­\ redno pod vladarja, pristojnost njihovih sod­| nikov se je nanašala na vse krajevne zadeve. V pravdnih zadevah so se lahko pritožili kralju oziroma zakladniku. Ta naselja so se razlikovala že od daleč, saj so bila obdana z obzidjem. V nasprotju z njimi so oppidumi ležali na posestvih zemljiških gospodov, pre­bivalci so imeli status podložnikov. Njihov sodnik je glede težjih pravdnih zadev lahko odločal le skupaj z zemljiškim gospodom, pritožiti pa se je bilo mogoče samo na patri­1 monialno sodstvo. Dobrine prebivalcev, ki \ so umrli brez dedičev, je podedoval zemljiški gospod. Eksistenco prebivalcev oppodiumov j je zagotavljalo poljedelstvo. Za razvoj ogrs­kih mest gre večinoma zahvala kralju Sigis­| mundu. Matija Korvin se nanje ni naslan­j jal, čeprav je večjemu številu trgov podelil j privilegije. 77

Next

/
Thumbnails
Contents