Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 1. kötet, 871-1849 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)

FORRÁSOK 871-1849

vannak, termesztetik itt búza, rozs, kukori­ca, zab, hajdina, len, kender. Magának van két nagy darab tölgyes és fenyves erdeje, nagyobb kiterjedésű, jó bort termo' szőlőhe­gye, korcsmája, mészárszékje, régi templom és plébánia benne, az uraságnak is vendég­fogadója vagyon itt. Többen tartanak lova­kat, mint ökröket; a lakosok magyarul be­szélnek, kiknek száma 716 római katolikus, és 3 zsidóra mégyen [...]." Az öntudatos dobronaki lakosoknak 1838-ben a nemes vármegyével gyűlt meg a bajuk, ugyanis meg akarták akadályozni, hogy a megyei tisztviselők tilalomfákkal jelöljék meg azt az erdőrészt, amelyre vadászati tilalmat kért a lendvai uradalom. Az alispán elfogatta, vasra verette, és a vármegye büntető tör­vényszéke elé állíttatta a lázító dobronaki jegyzőt, az egyik helyi nemest, és a mezővá­ros kilenc további polgárát. Zala vármegye 1838. szeptember 3-ai büntető törvényszé­ke az alábbi ítéletet hozta a tettlegesen el­lenálló dobronakiak ügyében. E jelen büntetőpörben álló Szíjártó Já­nos, Varga Ferenc, Hantsik István, Göncz Péter, Horváth László, Bogdán Ferenc, Herman József, Bukovecz Jó­zsef, Both Antal, Hantsik János és ne­mes Szakály János, egyéberánt dobro­naki közlakosok a tilalomfáknak a dob­ronaki határban leendő felállítására ren­delt megyei küldöttségnek történt vak­merő ellenszegülésről lévén vádolva. Miután mind a kiküldöttségnek [...] jelentésébül, mind pedig a rabsze­mélyeknek [...] szabad vallásaikbul ki­világosodnék, hogy azon alkalommal, midőn a kiküldöttség a dobronaki helység határában a tilalomfákat felál­lítani akarta, [...] akkoron Szíjártó Já­nos jegyző vakmerő' hangon azt, hogy ő a tilalomfának felállítását megengedni nem fogja, kijelenteni, és ekképpen a i ima dobro zemljo in travnike, pridelujejo pšenico, rž, koruzo, oves, ajdo, lan in ko­nopljo. Ima dve veliki šumi, ena je hrastova, druga pa smrekova, velik vinograd, kjer pri­delujejo dobro vino, gostilno, mesarijo, staro cerkev z župniščem, pa tudi gospoda ima tu svojo podeželsko hišo. Večje tistih gospodar­jev, ki imajo konje kakor tistih z voli; prebi­valci govorijo madžarsko, njihovo število je 716, so rimskokatoliške vere, 3 pa Zidje [...]•« Zavednim dobrovniškim prebivalcem so se leta 1838 nakopičile težave s plemiško Županijo, hoteli so namreč preprečiti, da bi Županijski uradniki s ti. prepovednimi tabla­\ mi oziroma napisi označili dele gozda, za katere je lendavsko gospostvo zahtevalo pre­| poved lova. Podžupan je hujskaškega dob­rovniškega notarja, enega od krajevnih ple­mičev in devet drugih prebivalcev trga uka­zal prijeti, jim nadeti okove in jih postaviti pred sodišče. Kazensko sodišče Žalske župa­nije je 3. septembra 1838. v zadevi upornih j Dobrovničanov, sprejelo naslednjo sodbo. i Dobrovniški prebivalci v tej kazenski \ pravdi, János Szíjártó, Ferenc Varga, István Hantsik, Péter Göncz, László Horváth, Ferenc Bogdán, József Her­man, József Bukovecz, Antal Both, Já­nos Hantsik in plemeniti János Szakály, so obtoženi predrznega upiranja župa­I nijskemu odposlanstvu, ki je bilo odreje­j no za postavitev prepovednega napisa v območju Dobrovnika. Kot je razvidno, tako iz poročila [.. J odposlanstva kakor tudi iz prosto­voljnega pričanja jetniških oseb [...], je ob priložnosti, ko je odposlanstvo hotelo j v dobrovniškem območju postaviti pre­povedne table, [.. j si je notar János Szíjártó s predrznim glasom drznil izja­j viti, da ne bo dopustil postavitve prepo­\ vedne table, in je s tem ljudi še bolj raz­I kačil, kakor da bi jih pošteno in po svoji, 321

Next

/
Thumbnails
Contents