Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
javnimi deli poglobili strugo oziroma očistili vaški potok in tako preprečili škodo ob morebitnih poplavah. Odborniki so določili dolžino struge potoka, ki so jo morale očistiti posamezne družine. Sklenili so tudi, da bodo, če kdo neupravičeno ne bo izpolnil svoje obveznosti, del struge v njegovo breme očistili delavci. Iz javnih del je bilo lahko izvzeto le državno gospodarstvo pod pogojem, da »obvezno ureja potok na svojem območju«. Poleg tega so morali prebivalci naselja obvezno opravljati tudi splošna občinska dela. Vsako gospodinjstvo je moralo v korist vasi delati tri dni, za vsak hektar kmetijskega zemljišča pa še dodatni dan.170 Na zborih vaščanov v Motvarjevcih so po navadi potrjevali predloge tajnika Géze Vide, ki se je sestanka udeleževal kot predstavnik osnovne organizacije komunistične partije. Partijski sekretar je nenehno poudarjal pomen in pravočasnost plačevanja davkov. Posebej je opozarjal, da je v stometrskem mejnem pasu prepovedano pridelovati več kot 40 cm visoke rastline. Motvarjanske družine pa je najbolj zanimalo vprašanje zagotavljanja električne energije. Predloga za združitev kmetijskih zadrug krajani niso podprli.171 V Čikečki vasi se je do septembra 1954 trideset družin odločilo za pred enim letom začeto elektrifikacijo. V gradnjo te pomembne infrastrukture so se še intenzivneje vključevala tudi manjša naselja od Čikečke vasi. Na električno omrežje se je priključilo tudi večje število prebivalcev Središča. Do tedaj so zgradili tudi že transformator. Pristojni so na zboru vaščanov spodbujali prebivalce Čikeške vasi, ki se še niso odločili za priključitev na električno omrežje, naj izkoristijo to za razvoj nepogrešljivo možnost.172 Ker je bila elektrifikacija velik izziv za celotno občino, saj je bila realizacija zaradi strukture naselij težja, je Občinski ljudski odbor Prosenjakovci maja 1955 sklenil, da bo najel investicijsko posojilo. 6,3 milijona dinarjev posojila, ki ga je podprl tudi okrajni ljudski odbor, so najeli pri murskosoboški Komunalni banki.173 V petdesetih letih so na obmejnem območju pomembno vlogo namenili šolskim odborom. Ker so bili odgovorni za vzdrževanje šolskih zgradb, nabavo kurjave in razsvetljavo, so redno zasedali vsak mesec. Člani šolskih odborov so bili predstavniki, ki so jih imenovali odborniki vasi, predstavniki staršev in učiteljev. Iz zapisnika seje Ljudskega odbora Prosenjakovci z dne 12. decembra 1954 izvemo, da so prošenj altovski šolski odbor sestavljali: iz Prosenjakovcev Kálmán Malacsics, János Danes, čevljar, in učitelj István Molnár; iz Berkovcev Géza Albert in Géza Vörös; iz Pordašincev István Antalics ter iz Čikečke vasi Ernő Kakas. Člani šolskega odbora motvarjevske šole so bili: Géza Vida, Gyula Kálmán, Štefan Beržan, Ferenc Kálmán in učiteljica Olga Vida iz Motvarjevcev ter Elek Kovács iz 170 SIPAM/Občinslci ljudski odbor Prosenjakovci. 13. 5-1954. 171 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik zbora vaščanov Motvarjevcev, 16. 9.1954. 172 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik zbora vaščanov Čikečke vasi, 27. 9.1954. 173 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 20. seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 26. 5.1955. 348
