Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
Čikečke vasi.174 Ker so bili predstavniki Čikečke vasi v obeh šolskih odborih, lahko sklepamo, da so šoloobvezni otroci iz omenjene vasi obiskovali tako prošenjakovsko kakor tudi motvarjevsko šolo; šola v domači vasi je bila po drugi svetovni vojni ukinjena. Občinska oblast je, glede na svojo vlogo v tem obdobju, želela intenzivno vplivati na strokovno dejavnost šole in njeno vlogo v družbi. Ideja je imela pozitivne in negativne učinke. Šolski inšpektor Koloman Čarni je na primer v motvarjevski šoli predlagal uvedbo dneva pionirjev, organizacijo pa zaupal Antifašistični fronti žensk. V šolah na območju občine je ljudski odbor predlagal uvedbo praznovanja materinskega dneva in dneva otroka. Občinski ljudski odbor je predlagal zaplembo motvarjevske šole in travnikov oz. območja okoli nje, ker je bilo, na podlagi podatkov v zemljiški knjigi leta 1953, to »še vedno« v lasti reformatorske župnije.175 V gospodarskem življenju pokrajine je imela podpora občinskega vodstva velik pomen za organizacijo živinskega sejma leta 1953. Organizirali so ga vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, kar kaže na to, da je bila v okolici Prosenjakovcev zelo dobro razvita živinoreja.176 Po sklepu odbora za gospodarstvo Ljudskega odbora Prosenjakovci je bilo ob koncu leta 1954 zaustavljeno obratovanje občinske žage v Motvarjevcih. Kot je poročal računovodja Jenő Zsohár, dejavnost žage na parni pogon ni bila več rentabilna. Zaradi slabo vzdrževane žage je delo postalo nevarno za zaposlene.177 Ob koncu leta 1954 in v začetku naslednjega leta je spet postala aktualna reorganizacija javne uprave. Načrtovali so ustanovitev bolj učinkovitih občin z večjo pristojnostjo predvsem na gospodarskem področju. Na območju murskosoboškega okraja so namesto dotedanjih 22 predvideli sedem občin; njihove pristojnosti bi bile enake pristojnostim okraja. Velik del prebivalcev naselij, ki so spadali v občino Prosenjakovci, predvsem na obmejnem območju, kjer so živeli Madžari, se je še naprej zavzemal za samostojnost. Ocenili so, da v celoti izpolnjujejo pogoje, ki jih zahtevajo novi kriteriji. Če bi kljub vsemu prišlo do sprememb, kar je bilo takrat bolj verjetno, so bila naselja okoli Prosenjakovcev bolj naklonjena temu, da bi spadala v murskosoboško občino in ne v Petrovče ali Martjance, ki so ju prav tako omenjali kot možnost.178 Končno je odločitev, sprejeta na višji ravni, naselja, ki so spadala k dotedanji prosenjakovski občini, uvrstila v novoustanovljeno občino Martjanci. Članstvo novih občinskih ljudskih odborov ob reorganizaciji ni bilo izvoljeno na neposrednih volitvah, ampak so odbornike izvolili izmed tistih odbornikov ljudskih odborov, ki so do tedaj delo-174 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 16. seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 12.12.1954. 175 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisniki sej Občinskega Ljudskega odbora Prosenjakovci 1952-1955. 391/1, lc. 176 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, spis T 492/1-53. 177 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 2. seje Odbora za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 24.9.1954. 178 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik zbora vaščanov Prosenjakovci, 3.1.1955. 349
