Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
22. Od LETA 1952 DO UKINITVE PROSENJAKOVSKE OBČINE Od začetka petdesetih let se je občina Prosenjakovci - začasno - razvijala, saj sta ji bili ob reorganizaciji javne uprave leta 1952 priključeni prejšnja občina Selo in Motvarjevci. V nove občinske organe so bili izvoljeni: za predsednika občinskega odbora Kálmán Vörös iz Prosenjakovcev, ki je že prej vodil prosenjakovski Občinski ljudski odbor, na funkcijo podpredsednika pa je bil izvoljen József Koltai, predsednik prejšnjega ljudskega odbora Selo. Po načrtu okrožnega ljudskega odbora o poklicnih uslužbencih so za tajnika novega občinskega odbora ponovno izvolili Sándorja Kološo iz Pordašincev, za blagajnika pa nekdanjega predsednika motvarjevskega odbora Gézo Vido. Predsednik je v pozdravnem govoru navduševal ljudi in jih pozival, naj stopijo skupaj, saj je to še zlasti pomembno za enakopravnost madžarske skupnosti.165 Oktobra 1952 je prišlo do ponovne »reorganizacije«, ko je svoje predstavnike poleg ljudskih odborov v svoje hkrati vzpostavljene organe izvolila tudi gospodarska sfera. Po novih volitvah se prosenjakovski ljudski odbor, v primerjavi s stanjem izpred nekaj mesecev, praktično 165 SI_PAM/Občinsld ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik, 25.4.1952. 166 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik, 19.12.1952. 167 SI PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, spis 590/53. 168 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, spis 470/2-53-169 SI_PAM/Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, spis 590/4-53-ni spremenil. Na »ponovljeni« ustanovni seji - na kateri je 13 odbornikov zapriseglo v slovenskem jeziku, štirje pa v madžarskem- so za pomembno in nujno nalogo ocenili vzdrževanje občinskih cest in prenovo ter razširitev šolske zgradbe. Da bi čim uspešneje izvedli zahtevane naloge, so ustanovili tri strokovne komisije, in sicer za gospodarstvo, šolstvo in zdravstvo.166 Pri izvajanju novega sistema so po naseljih določili volišča za volitve kmetijskih pridelovalcev v murskosoboški okrožni odbor. Po sklepu volilnega odbora z dne 13. oktobra 1953 so delavci motvarjevske proizvodne zadruge volili v krajevni šoli, člani prošenj akovske zadruge v zadružnem domu, delavci iz Pordašincev, ki so prav tako delali v prosenjakovski zadrugi, so volili v družinski hiši Sándorja Kolose, volivci iz Čikečke vasi v hiši Károlya Marsika, medtem ko so delavci zadruge v Središču volili v krajevnem uradu občine, v vaškem domu.167 Volilnih upravičencev s celotnega območja občine - poleg iz dvojezičnih vasi tudi iz drugih naselij- je bilo 70; ti so lahko volili v odbor kmetijskih pridelovalcev.168 Tudi ob drugih volitvah, vključno volitvah v republiške organe, so te bile na omenjenih voliščih.169 Prebivalci Motvarjevcev so se na predlog partijskega sekretarja Géze Vide maja 1954 na zboru vaščanov odločili, da bodo z 347
