Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
plačilo odmerjenega davka je bila za kmečke davčne zavezance in obrtnike nerešljiva težava. Kljub težavam so prebivalci Središča odločno zahtevali postavitev gasilskega doma. V ta namen so za 40 tisoč dinarjev načrtovali nakup družinske hiše domačina Sándorja Varge, za pokritje stroškov pa so - po sklepu zbora vaščanov - uvedli krajevni samoprispevek.161 Tako imenovano ljudsko posojilo, ki so ga na priporočilo državne politike naložili vsaki vasi, je bilo pomembno sredstvo oblasti. Kljub temu da je prebivalstvo predlagalo precej nižjo vsoto (150 tisoč), je ljudsko posojilo za občino Prosenjakovci znašalo 450 tisoč dinarjev. Vsak, ki se je posojilu upiral, je bil označen za sovražnika, zato je bilo komaj kje zaznati nezadovoljstvo do organov oblasti. Na začetku petdesetih let so za dosego cilja izkoristili tudi madžarsko-jugoslovanski spor. Ne preseneča izjava nekega odbornika, da bodo 60 tisoč dinarjev, ki so jih odmerili za vas Središče, realizirali predčasno, da bi s tem »Madžarski dokazali, da madžarska manjšina zna ceniti svojo domovino«. Iz izjave izhaja, da so z madžarske strani domnevno prihajale kritike na račun prekmurskih Madžarov ali predstavnikov skupnosti zaradi sodelovanja z jugoslovansko oblastjo, kar je bilo nekaj let po ponovni odcepitvi pokrajine precej protislovno.162 Realizacija »ljudskega posojila« je bila stvar prestiža v tekmi in rivalstvu med ljudskimi odbori. Prošenjakovski predsednik je npr. navajal argument, da »mora odbornik slehernega poljedelca prepričati, kako pomembno je, da si prvi v primerjavi s sosednjimi občinami«. Ne glede na všečne politične izjave se je breme obveznih oddaj pridelka in mesa povečevalo; za leto 1951 se je npr. povečala napovedana količina obvezne oddaje mesa in masti. Občinski ljudski odbor je za to imel nekaj posluha. Ugotovil je, da je ta pričakovanja zaradi velike suše nemogoče izpolniti; podobno je ugotovil tudi za oddajo krompirja. Pozitivne posledice je imelo spodbujanje pridelovanja sladkorne pese, ki ga je država izdatno podprla.163 Premoženje prošenjakovskega kmetijskega podjetja, ki je leta 1951 prenehalo delovati, je prevzela krajevna kmetijska zadruga iz Prosenjakovcev; zadruga je imela močno podporo oblasti.164 161 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 7- redne seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 2. 7-1950. 162 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 8. redne seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 15. 8.1950. 163 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 9- redne seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 30. 8.1950. 164 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, spis 132/51,39 (27). 346
