Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
njakovci. Kljub težkim razmeram se je večina ljudi poskušala integrirati v novo situacijo. Obvezno oddajo pridelka so sprejeli dokaj mirno, da bi bili po političnih pričakovanjih - kot je to poudaril eden med odborniki - »dobri državljani naše nove Jugoslavije«. Domnevno je bila določena stopnja nenaklonjenosti opazna v Čikečki vasi in Ratkovcih. Predsednik Vörös je spodbujal prebivalce obeh vasi, »naj v bodoče tudi oni razumejo težko stanje države in naj v interesu izboljšanja situacije izpolnijo pričakovanja«. Kolosa je poudaril, da so ljudje v preteklih letih z združenimi močmi zgradili zadružni dom. Prebivalci so v korist skupnosti opravili kar 17 tisoč neplačanih ur. Končana je bila tudi delna gradnja gasilskega doma v Berkovcih in Ivanjševcih. Ljudski odbor je bil uspešen tudi pri postavitvi občinske tehtnice in avtobusne garaže. Novo politično opcijo so intenzivno promovirali s pomočjo ljudskega odbora in dejavnosti drugih političnih organizacij (med njimi so bile Osvobodilna fronta, institucije mladinskega gibanja in takrat zelo aktivne občinske aktivistke antifašističnih žena). V drugi polovici štiridesetih let in v petdesetih letih 20. stoletja so pod vplivom političnih organizacij vedno bolj pogosto za postavitev posameznih objektov uvajali krajevne samoprispevke. Za nakup nove motorne brizgalne za prošenjakovsko gasilsko društvo so leta 1950 »odmerili« 40 tisoč dinarjev krajevnega samoprispevka.159 Pristojni občinski odbor je za leto 1950 za kmetijska gospodarstva občine Prosenjakovci odmeril skupaj 15,5 milijona dinarjev davka. Pri odmeri so domnevno upoštevali specifiko kmečkega gospodarstva. Da bi strogo nadzorovali plačilo davkov, je ljudski odbor naročil svojim odbornikom, naj v svojih naseljih sodelujejo pri izterjavi davkov. Za celotno občino so v omenjenem letu predvideli odkup 199 litrov mleka. Za lažje razumevanje finančnega poslovanja in takratne vrednosti dinarja navajam, da je proračun občine Prosenjakovci za leto 1950 znašal 446.800 dinarjev. Viri potrjujejo, da sta v ljudskem odboru polni osebni dohodek prejemala dva izvoljena uradnika, dva sta dobivala nagrade, dva uslužbenca v uradu in en vročevalec pa so bili v rednem delovnem razmerju. Število profesionalne delovne sile v občinskem uradu je bilo menda v primerjavi z občinami podobnega značaja in velikosti minimalno. Z namenom učinkovite pridelave sadja so že takoj po drugi svetovni vojni uvedli obvezno škropljenje sadnih dreves in to tudi kontrolirali. Vzdrževanju občinskih cest so namenjali večjo pozornost, saj so bile zaradi nerednega vzdrževanja po letu 1950 v zelo slabem stanju. Na predlog Kálmána Vörösa iz Središča so takrat v vsaki vasi zaposlili cestarje, ki so z materialno pomočjo in pod vodstvom ljudskega odbora opravljali nujna vzdrževalna dela.160 S slabšanjem splošnih gospodarskih razmer se je položaj slabšal tudi v občini Prosenjakovci. Prebivalstvo je tudi poleti 1950 najbolj prizadela oddaja obvezne količine mesa in masti; slednje je bilo najteže zagotoviti. Tudi obvezna oddaja sena in slame ter 159 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 4. redne seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 30.3.1950. 160 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 3- redne seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 28.2.1950. 345
