Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
nizacije pa so se zavzeli za dobro delujočo prejšnjo organizacijsko obliko, odločili so se, da Čikečka vas ostane v občini Prosenjakovci. Zanimivo je, da na sestanku ni bilo nikogar iz Čikečke vasi, kar je bil precej svojevrsten pojav. Udeleženci sestanka so kot argument navedli, da Čikečka vas tako z gospodarskega, s političnega in kulturnega vidika gravitira na Prosenjakovce, posestva tamkajšnjih vaščanov so v isti dolini kakor posestva prebivalcev Prosenjakovcev in Pordašincev. Čikečka vas je od Prosenjakovcev oddaljena le poldrugi kilometer, medtem ko bi jo od novega središča, Fokovcev, ločili štirje kilometri, cesta do tja pa vodi po razmeroma visoki gričevnati pokrajini. Poudarili so, da je prebivalstvo Čikečke vasi pretežno madžarske narodnosti, zato bi bilo zanje pomembno, da njihovi otroci obiskujejo prosenjakovslco manjšinsko šolo, medtem ko bi bila v predvideni občini Fokovci pretežno slovenska naselja. Ljudski odbor je s stališča narodnosti morebitno spremembo jasno označil kot neugodno in neutemeljeno. Naslednji argument je bila gospodarska in trgovinska povezava, prebivalci Čikečke vasi so namreč svojo živino, pridelke in drugo blago prodajali prek Prosenjakovcev, Čikečko vas in Prosenjakovce pa je povezovala za tovorni promet primerna cesta.156 Po delni reorganizaciji je bil s 23 odborniki na novo oblikovan Občinski ljudski odbor Prosenjakovci. Ustanovna seja je bila 20. decembra 1949-157 Odborniki so s svojimi člani sestavili operativno telo in izvršni odbor, ki je nato po novem poslovniku zasedal vsak teden. Ljudski odbor je imel v polni sestavi še naprej redne mesečne sestanke. Predsedniška funkcija je ponovno pripadla Kálmánu Vörösu iz Prosenjakovcev, funkcijo tajnika je opravljal Sándor Kolosa iz Pordašincev, podpredsednik odbora pa je postal Kálmán Vörös iz Središča. Drugi člani sedemčlanskega odbora so bili odborniki: Károly Marsik (1899) iz Čikečke vasi, Géza Albert (1921) iz Berkovcev, Koloman Rituper (1907) iz Ivanjševcev in Evgen Vratar (1924) iz Ratkovcev. Razširjeni organ ljudskega odbora, ki je imel značaj skupščine, je štel še nadaljnjih 16 izvoljenih članov, in sicer so to bili: Géza Kardos, Aranka Kercsmár, Ivan Žilavec, János Károlyi in Janez Gergar iz Prosenjakovcev, Vendel Németh iz Pordašincev, Gyula Pojbics, Jožef Duh in Elemér Balogh iz Čikečke vasi, Peter Kučan iz Berkovcev, Károly Horváth, János Balek in Zoltán Pap iz Središča ter Rudolf Füredi in Ludvik Gergar iz Ratkovcev.158 Vsi uradniki so bili člani takratne množične organizacije Osvobodilne fronte (predhodnice poznejše Socialistične zveze delovnega ljudstva), tajnik Sándor Kolosa in Géza Kardos pa sta bila leta 1949 člana Komunistične partije. Iz predsedniškega poročila ob koncu mandata je razvidna specifika vasi, ki so po drugi svetovni vojni spadale v občino Prose156 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik skupne seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, Organizacije OF Prosenjakovci in mladinske organizacije, 6. 6.1949. 157 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 1. redne - ustanovne in volilne - seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, 20.12.1949. 158 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, 39/1950. 344
