Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
zemljišča in zgradbe v lasti Karoline Horvat, ki je umrla v Južni Ameriki. Zaplemba je bila izvedena z namenom gradnje zadružnega doma. Zaradi javnega interesa navzven skoraj ni bilo opaziti težav. Metode delovanja enostrankarskega sistema v tem obdobju pa nedvomno dokazuje dejstvo, da o smrti pred tremi leti (po drugih informacijah pred enim letom) preminule Karoline Horvát ni bilo uradnega obvestila. Čeprav iz tega razloga ni bilo mogoče sprožiti običajnega postopka dedovanja, so, sklicujoč se na javni interes, omenjeno odločitev kljub temu sprejeli. Kot potencialna dediča sta prišla v poštev njen mož, ki je živel v Montevideu, in njen oče, ki je živel v hiši na parceli. Medtem ko je oče János Horvát domnevno soglašal s postopkom zaplembe, je pristojni okrožni ljudski odbor ugotovil, da zaradi javnega interesa ni mogoče čakati na postopek dedovanja pred sodiščem. Maja 1948 so sprožili pobudo za hitrejšo izvedbo zaplembe, s tem pa sta zaplenjeno zemljišče in zgradba postala javno premoženje.152 Sklep okrožnega ljudskega odbora je Vlada Ljudske republike Slovenije potrdila na podlagi točke »g« 6. člena zakona o zaplembi. Sklep sta parafirala minister Ivan Maček in predsednik vlade Miha Marinko.153 Na podlagi te odločitve je okrožna komisija za zaplembe s sklepom izvedla »ureditev« lastninske pravice z namenom gradnje prošenjakovskega zadružnega doma. Za zaplenjeno zgradbo je bila določena odškodnina v višini 45.185 dinarjev, za parcelo pa 7-500 dinarjev, kar so zagotovili v obliki državnih obveznic. Cenilca v Prosenjakovcih sta bila Kálmán Malačič in Mihály Malačič.154 Po ideologiji enostrankarskega sistema so na zborih vaščanov, v občinskih organih in z drugimi načini prebivalce aktivno »spodbujali« za praznovanje novih, v drugi jugoslovanski državi sprejetih praznikov in za udeležbo na prireditvah.155 Hkrati pa so pogosto nasprotovali verskim praznikom in obredom. 2i. Obdobje med letoma 1949 in 1952 V LUČI DEJAVNOSTI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Leta 1949 so načrtovali reorganizacijo samouprav. Preoblikovati so želeli tudi občino Prosenjakovce, saj je bila v vmesnem času - med drugim - Čikečka vas tudi formalno izločena iz občine; dokončno so jo nameravali prenesti v pristojnost Ljudskega odbora Fokovci. Na sestankih Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci, krajevne organizacije Osvobodilne fronte (OF) in mladinske orga-152 SIPAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Postopek odtujitve premoženja Karoline Horvát - sklep Okrožnega ljudskega odbora z dne 6. maja 1948. 153 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Postopek odtujitve premoženja Karoline Horvát - sklep Vlade LRS, Sklep S-zalc. 426.15. 7.1948. 154 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Postopek odtujitve premoženja Karoline Horvát - Odločba Okrožnega odbora za odtujitve z dne 22. oktobra 1948. 155 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik seje Občinskega ljudskega odbora Prosenjakovci z dne 27. decembra 1951. 343
