Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
gi seji prošenjakovskega ljudskega odbora leta 1946 so v primeru neke osebe »odločali« tudi o tem.140 Ferenc Takács, ki je bil med ponovno priključitvijo območja Madžarski okrajni notar v Prosenjakovcih in se je leta 1945 od tam odselil, je na ljudski odbor naslovil prošnjo za vrnitev pohištva, ki je ostalo v vasi. Ker je o tem odločal pristojni okrajni ljudski odbor, je predsednik Károly Koltay njegovo prošnjo predložil skupščini. Skupščina je imela o nekdanjem notarju dobro mnenje, zato se je odločila, da mu pohištvo vrnejo.141 Prošenjakovska ljudska skupščina se je na svoji seji 28. julija 1946 ukvarjala z odločilnimi vprašanji za razvoj, to je z vprašanji infrastrukture, energetskega razvoja in poštnih storitev. Soglasno so predlagali, naj lokalni poštni urad vsak dan vroča prispele poštne pošiljke občanom okoliških vasi Središče, Berkovci in Ivanjševci. Predlog so posredovali upravi pošte v Ljubljano. Za Ljudsko skupščino je bila neodložljiva naloga razširiti dobavo električne energije na vsa naselja občine. Da bi bila velika naložba uspešna, so predlagali sodelovanje z drugimi sosednjimi vasmi, ki so prav tako zahtevale električno napeljavo. Ljudski odbor se je poleti 1946 veliko ukvarjal tudi s popravilom občinskih cest; za nakup gramoza so najeli kredit.142 V vseh vaseh v okolici Prosenjakovcev so do konca leta 1946 uredili izvajanje vseh poštnih storitev. Tudi odkup žita in krompirja so izvedli brez težav. V Prosenjakovcih so postavili zbiralnico mleka in se odločili za nakup tehtnice za tehtanje živine. Za nakup in postavitev tehtnice za potrebe okoliških vasi so pozneje najeli 50 dinarjev posojila. Uredili so tudi avtobusni promet med Prosenjakovci in Mursko Soboto. Iz omenjenih rezultatov je predvsem razvidna dejavnost skupščine ljudskega odbora. Njeno delovanje so pozitivno ocenili predvsem na po vaseh organiziranih zborih vaščanov. Le težav s stiskanjem bučnega olja jim ni uspelo rešiti.143 Občinski ljudski odbor je leta 1947 v Prosenjakovcih želel ustanoviti svoj obrat za predelavo lesa, s čimer pa ni uspel. Komisija Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je po ogledu kraja podporo objektu zavrnila z argumentom, da njihov obrat, predviden za obdelavo vsega tisoč kubičnih metrov lesa, ne bi bil rentabilen. V razlagi so poudarili, da bo potrebe območja pokril obrat za predelavo lesa v Motvarjevcih, ki leži vsega nekaj kilometrov proč, zato še en podoben obrat ne bil upravičen.144 Tudi v obmejnem vaškem okolju se je uveljavilo t. i. plansko gospodarstvo, ki ga je vsiljeval socialistični sistem. Na vaških zbo-140 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 2. redne seje Občinskega Ljudskega odbora Prosenjakovci, 8.1.1946. 141 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik zbora volivcev Prosenjakovci, 3.2.1946. 142 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 11. redne seje Občinskega Ljudskega odbora Prosenjakovci, 28. 7.1946. 143 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik zbora volivcev Središče, 5- 2.1947. 144 SI PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 4. redne seje Občinskega Ljudskega odbora Prosenjakovci, 5. 5.1947. 340
