Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
rih je tajnik Ljudskega odbora Prosenjakovcev Sándor Kolosa razlagal o t. i. »prednostih planskega gospodarstva«. Kmete je opozarjal na nujnost natančnega izvajanja novega načrta in poudarjal njegov pomen za zagotavljanja hrane. Na zboru vaščanov v Središču so kmetje povedali, da so v planskem dokumentu za njihovo naselje določena nesorazmerno visoka merila. Predsedujoči Kálmán Vörös je upravičeno pripomnil, da je količina 115 stotov obvezne oddaje za Središče, ki ima malo prebivalcev, nepravična, ker so za sosednje, veliko večje Domanjševce določili 155 stotov. Protest pa ni imel učinka, saj je - po običajnem vzorcu enostrankarskega sistema - zbor vaščanov petletni proizvodni planski načrt vasi sprejel v predlagani obliki brez glasu proti. Za potrebe vasi so na skupščini zahtevali tudi gradbeni material, predvsem cement, vendar tajnik ljudskega odbora na to vprašanje ni mogel dati pomirjujočega odgovora.145 V naslednjih dneh so bili argumenti Kálmána Vörösa uspešnejši, saj je na seji Ljudskega odbora Prosenjakovci tudi s podporo odbornikov iz drugih vasi vodilno občinsko telo ugotovilo, da je predvidena obvezna oddaja za prebivalstvo res nesorazmerno visoka.146 Aktivni odbornik iz Središča je na naslednjem sestanku sprožil pobudo, da bi bilo poleg zadruge NAPROZA147 koristno ustanoviti industrijski objekt, ki da ima tradicijo že od leta 1945. Ljudski odbor je predlog soglasno podprl in svoj sklep poslal višjim instancam. V Prekmurju so bila v podobnih razmerah opazna prizadevanja, da bi poleg pomembnejših trgovinskih ali kmetijskih zadrug ustanavljali tudi manjše industrijske objekte. Poročilo tajnika Kolose kaže, da je zadruga NAPROZA v Prosenjakovcih uspešno delovala. V obravnavanem obdobju je poljedelcem razdelila tristo stotov umetnega gnojila, njen dnevni promet pa je presegel 120 tisoč dinarjev. Zadruga je takrat v občini Prosenjakovci štela 180 članov. Med drugim je krajevni ljudski odbor zaradi izgube, ki jo je povzročila prašičja kuga, okrožni ljudski odbor prosil, naj bi rejce prašičev iz občine Prosenjakovci oprostili obvezne oddaje.148 V občini Prosenjakovci je bilo treba za potrebe Socialistične republike Slovenije poleti 1947 »plansko« zbrati 41 tisoč kokošjih jajc. Pri zbiranju so kot kriterij upoštevali velikost in možnost kmetij; dajatve so oprostili tiste z manj kot pet kokošmi. V Prosenjakov-145 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik zbora volivcev Središče, 21. 5.1947. 146 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 5. redne seje Občinskega Ljudskega odbora Prosenjakovci, 24.5-1947. 147 NAPROZA je bila nabavno-prodajna zadruga, ustanovljena ob koncu druge svetovne vojne v jugoslovanskem okolju. Ime je kratica slovenskega poimenovanja (NAbavno- PROdajna ZAdruga). Po letu 1945 so takšne zadruge v specializirani obliki ustanavljali po vsej državi, tudi v Prekmurju. Večina zadrug je imela kmetijski, vinogradniški in živinorejski značaj. V Sloveniji je delovalo 1151. i. NAPROZ, v okviru katerih je delovalo tudi 380 trgovin. Zadružni sistem je s prehranskimi proizvodi oskrboval okoli štiristo tisoč ljudi. V začetnem obdobju je NAPROZA odkupovala pridelke od kmetov in jih prodajala v industrijskih središčih in mestih. Organizacijska oblika zadrug se je pozneje spremenila, preoblikovale so se v klasične zadruge. V nekaterih primerih so - po sovjetskem vzoru - s prisilnimi metodami združevali kmete, vendar so bile te zadruge, ki so imele značaj kolhoza, v Sloveniji do leta 1953 že ukinjene. Vir: Wikipedija - http://www.muzeino-mb.si/domslo.htm. 148 SI PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisnik 6. redne seje Občinskega Ljudskega odbora Prosenjakovci, 15.6.1947. 341
