Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
zbrati 15 stotov krompirja, željo po obdelovalni zemlji pa je izrazil Ivan Žnidarič. Tudi tukajšnji prebivalci so zahtevali spremembo predlaganih kriterijev o stiskanju bučnega olja. Tajnik ljudskega odbora Sándor Kolosa je obljubil, da bo zadevo posredoval okrajnemu odboru. Ker je oblast z namenom preprečitve požarov predpisala obvezno čiščenje dimnikov, so krajani Pordašincev zahtevali znižanje cen dimnikarskih storitev, sicer ne bodo zmogli vseh bremen. Na zboru vaščanov se je v Središču zbralo šestdeset ljudi.137 Na predlog predsedujočega Kálmána Vörösa so se vaščani soglasno odločili, da bodo zbrali in predali zahtevanih dvajset stotov krompirja. V Središču nihče ni zahteval obdelovalne zemlje, kar je bilo formalno odraz dovolj velikega premoženja večine kmečkega prebivalstva. Bolj verjetno pa je, da takratno politično vzdušje ni omogočalo izražanja potrebe po večji obdelovalni zemlji; to je lahko prišlo v poštev le v največji stiski. V zvezi s stiskanjem bučnega olja so tudi prebivalci Središča odločno zahtevali, naj pridelovalcem, ki pridelujejo manjše količine, omogočijo uporabo bližnjih oljarn, saj zaradi visokih stroškov in velike oddaljenosti murskosoboške in puconske oljarne ne pridejo v poštev. Tudi pričevanja prebivalcev Središča kažejo na to, da so morali v povojnih letih oddati velike količine pridelkov, kar so ljudje v resnici doživljali kot prisilo. Oblasti so natančno določile količino pšenice, moke in vsega preostalega, kar so morala gospodinjstva oddati in za kar so jim plačali najnižjo možno ceno. Da so ljudje lahko oddali zahtevani pridelek, so zaradi revščine pobirali želod in z njim krmili prašiče.138 Na zborih vaščanov obravnavana vprašanja dokazujejo, da so bile življenjske razmere v vaseh okoli Prosenjakovcev po drugi svetovni vojni izjemno težke. Kljub temu je prebivalcem, ki so živeli pretežno od kmetijstva, pomagalo, da so najnujnejšo hrano zase pridelali doma. Čeprav je bila obvezna oddaja za prebivalce veliko breme, so bile slabe življenjske razmere za večino vzdržne. Prošenjakovski ljudski odbor je leta 1946 na svoji prvi seji analiziral prijave davčnih zavezancev, ki so bile osnova davčne odmere za leto 1945. Po mnenju ljudskega odbora so bili nižji zneski, v primerjavi s preteklimi leti, upravičeni, saj je trgovanje med vojno precej upadlo, pridelkov je bilo precej manj, veliko breme je bila tudi zaplemba živine, v obmejnih vaseh pa je pustošila še prašičja kuga. Zaradi vsega navedenega se je leta 1945 delež živinoreje znižal pod 50 odstotkov. Ljudski odbor je stavbo skupnosti oddal v triletni najem s pogojem, da jo dobi najemnik, ki se bo, ker v vasi ni bilo trgovine, ukvarjal s trgovino na drobno.139 Na prizadevanja, ki jim ni bila tuja ideologija nove politične usmeritve, kaže dejstvo, da so ljudskim odborom zaupali naloge, kot so zloglasna agrarna reforma, in da so z glasovanjem odločali o tem, koga je treba šteti za obrtnika in koga za poljedelca. Na dru137 Zbor vaščanov v Središču je bil 12. decembra 1945. 138 Göncz László: Egy peremvidék hírmondói. 139-139 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zapisniki sej KLO Prosenjakovci za leta 1946-1947,1950-1952,1. seja, 4.1.1946. 339
