Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

• Tóth Gizella (1906)

• Tóth Jolán (1925)

• Tóth Ágnes (1880) - umrla nekaj dni po vrnitvi

• Varga Sándor (1870)

• Varga Katalin (1882)

• Varga Gizella (1902)

• Zakál József (1884)

• Zakál Francsiska (1893)

Iz spominov neposredno udeleženih oseb je znano, da so po nastopu nove oblasti v Filovce, kjer so bili zaprti štiri mesece, najprej internirali okoli deset prebivalcev Motvarjevcev, reformatorskega duhovnika pa so odpeljali v Maribor. Nekatere med deportiranimi v Filovce so nenehno maltretirali, preganjali so jih po z žico ograjenem dvorišču, pa tudi tepli so jih. Tudi internirane v Hrastovec je čakala kruta usoda.

Po nekajmesečni internaciji so se najprej otroci, nato pa še odrasli lahko vrnili na svoje domove. V Strnišče odpeljani interniranci so bili »osvobojeni« nekoliko pozneje. Izbira oseb za internacijo tudi v Motvarjevcih ni potekala po enotni metodologiji. Lahko so jo zakrivili osebna užaljenost tistih, ki so odločali, njihovo upanje na morebitno zaplembo oziroma pridobitev zemljiške posesti, morebitna vloga v Stranki puščičarskih križev (Nyilaskeresztes Párt) ali kaj drugega. V to ekstremno stranko se jih je največ vklju 119

čilo z namenom, da bi se med mobilizacijo v zadnjih mesecih vojne izognili vpoklicu v madžarsko vojsko.

V koncentracijskem taborišču je bila hrana zelo slaba, pogosto so dobili samo črviv fižol. Večine internirancev fizično sicer niso mučili, vendar je bilo tudi nekaj izjem. Ženo motvarjevskega reformatorskega župnika je neki poročnik večkrat tudi udaril."9

19. Ponovno v okviru Jugoslavije -SREDI RESTRIKCIJ IN ZAPLEMB

Takoj po koncu druge svetovne vojne, ko je prehod fronte v zadnjih mesecih močno prizadel tudi prebivalce obmejne vasi, so se ti s težavo vrnili v običajni življenjski ritem. Zaradi hude revščine so težko poskrbeli že za osnovne življenjske razmere. V koncentracijsko taborišče v Hrastovcu so prebivalce madžarske narodnosti odpeljali samo iz naselja Motvarjevci, iz drugih štirih naselij pa k sreči ne. Prebivalstvo vseh vasi, ne glede na nacionalno ali drugo pripadnost, pa je močno bremenila obvezna predaja določenih živil in artiklov.

V obdobju povojnega enopartijskega režima so ob podržavljenju tudi Prosenjakovce prizadele zaplembe, izvajane s totalitarnimi metodami. Zakon z dne 9. junija 1945 o odtujitvi zasebnega premoženja in njeni realizaciji je zaplembo, odrejeno ob podržav-119 Göncz László: Ha újrakezdhetné, a zenének még nagyobb szerepet szánna az életében. 116-118.

333