Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
ljenju, opredelil kot delno ali celotno prilastitev zasebnega ali drugega premoženja, za katero ne pripada nobena odškodnina.120 Po šestih letih spremenjeni zakon je vseboval izključno le popolno odtujitev, prav tako brez vsake odškodnine.121 Okrožno sodišče v Murski Soboti je v sodbi z dne 11. marca 1949 odločalo o popolni zaplembi premoženja Emerika Matzenauerja, t. i. prošenjakovskega velikega kmeta, potomca nekdanjega znanega grofa. Iz sodbe je razvidno, da so obsojencu pustili zgolj minimalni del premičnega in nepremičnega premoženja z Matzenauerjevega posestva, med drugim nekaj pohištva (eno dvokrilno omaro, tri stare fotelje, mizo, železno posteljo in staro lončeno peč) v vrednosti 3-300 dinarjev in skupaj štiri orale njiv, travnikov in gozda v vrednosti 61.352 dinarjev ter eno kravo, dva prašiča, voz in nekaj kmetijskega orodja v vrednosti 27.600 dinarjev. Krajevnemu ljudskemu odboru so naročili, da mora Matzenauerju zagotoviti stanovanje, ki bo obsegalo eno sobo, kuhinjo in shrambo, bodisi v zaplenjenem dvorcu bodisi v kakšni drugi stavbi. Vse drugo premoženje je bilo v celoti zaplenjeno kot splošno narodno premoženje, za postopek je bil pristojen Okrajni ljudski odbor Murska Sobota. Po določitvi sodišča je skupna vrednost zaplenjene nepremičnine znašala 1.545.878 dinarjev, vrednost premičnega premoženja 90.000 dinarjev, t. i. pasiva pa 265-500 dinarjev. Okrajno sodišče je v razlagi objavilo, da je določen del premoženja nekdanjemu lastni120 Uradni list Demokratične Federativne Jugoslavije, 40/1945. 121 Uradni list Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, 13/1951. 122 SI_PAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Zaplemba premoženja 1948 ku dodelilo zato, ker je poljedelec, ki dosojeni obseg nepremičnine potrebuje za svoje preživetje. Z nemalo cinizma so dodali, da so mu v dvorcu zagotovili brezplačno stanovanje.122 O kalvariji družine je zelo življenjsko pisala Karolina Zrim v svoji že omenjeni knjigi, ki potrjuje in dopolnjuje vsebino arhivskih virov. V negotovi situaciji se je Karolinina mati, Emerikova starejša sestra, odločila, da bo blizu dvorca zgradila hišo. Ker se je družina po nacionalizaciji težko preživljala, so Prosenjakovčani brezplačno pomagali pri gradnji. V njihovi lasti je ostalo zgolj nekaj gozda in njiv. Trpljenju družine pa s tem še ni bilo videti konca. Karolina Zrim je o tem obdobju zapisala: V tistem času se nam je zgodilo veliko nepravičnosti, mamo so praktično oropali vseh pravic. Bila je obvezna oddaja žita in masti, kar smo le s težavo izpolnili [...] Sčasoma se je stanje nekoliko umirilo, potem pa so se začele čistke. Preganjalci bogatih, komunisti, izdajalci in drugi niso mirovali [...] Tistega žalostnega dne so mojo mater zvabili od doma z neko pretvezo, potem pa je prišel po strica Emerika neki vaščan. Predpostavljam, da je bil pooblaščenec UDBE, ki je dobil nalogo uničiti kulake. Stricu je rekel, da mora v gozdnatem predelu zunanje pristave pokazati mejno črto območja. Moj stric najprej ni hotel iti, a ko je človek iz vasi že drugič prišel ponj, seje zavihtel na kolo in se odpeljal v omenjeni predel gozda. Tam ga je čakal častnik Aleksander Španovič, ga gledal v oči in ga ustrelil. Trdili so, da je moj stric nameraval pobegniti-1949, spis J 56/49-5. 334
