Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

Kühár, ustanovitelj tednika Mörszka Krajina, s svojo Enotno prek­mursko stranko, ki je imela na območju, kjer so živeli Madžari, prav tako precejšnjo podporo. Ella Pivar je v svojem diplomskem delu ugotovila, da je določen del volilnih upravičencev iz Središ­ča, Domanjševcev, Prosenjakovcev, Čikečke vasi in Pordašincev ter Motvarjevcev na parlamentarnih volitvah 18. marca 1923 svoj volil­ni glas namenil Kiiharju. Ella Pivar je ugotovila, da je Kiihar leta 1922 - tudi zaradi svojih političnih ciljev - začel izdajati dvojezični tednik Mürszka Krajina - Muravidék, v katerem so bile objavljene pesmi, ki jih je Ferenc Danes, čevljarski mojster iz Prosenjakovcev, napisal v madžarskem jeziku.74 V obravnavanih naseljih je reorganizacija javne uprave leta 1928 prinesla spremembe, saj je bila pod imenom Prosenjakov­ci ustanovljena občina, h kateri so poleg Prosenjakovcev spadala naselja Čikečka vas in Pordašinci, pa tudi Berkovci in Ivanjševci s pretežno slovenskim prebivalstvom. Središče je spadalo k občini Domanjševci, Motvarjevci pa h Kobilju.75 Omenjeni sistem javne uprave ni dolgo trajal. V državi, kjer je po letu 1929 kralj Aleksander razveljavil t. i. vidovdansko ustavo in uvedel diktaturo, so leta 1932 - z močno centralizacijo, kar je bilo zlasti neugodno za madžarske vasi z maloštevilnim prebivalstvom 74 Rokopis Elle Pivar. 75 Muravidék. Gazdasági-politikai és társadalmi hetilap (továbbiakban: Muravidék). 76 MK, 27.11.1932. 39.; MK, 5- 2.1933- 6. 77 MK, 29.10.1933. 44. 78 Službeni list kraljevine banske uprave Dravske banovine. 11.4.1934. 29/362.- sistem samouprave ponovno korenito reorganizirali. Novo nasta­le občine so morale imeti najmanj dva tisoč prebivalcev. Po prvotni določbi zakona bi bila do takrat samostojna prosenjakovska ob­čina ukinjena in bi bila skupaj z naselji z madžarskim življem, ki so spadala k njej, priključena k novo ustanovljeni občini Fokovci. Središče bi skupaj z Domanjševci, ki sta bila do tedaj evidentirana kot občinski središči, postalo del občine Križevci.76 Dejansko pa je bil poznejši položaj ugodnejši za povezanost vasi z narodnostno mešanim prebivalstvom. Predvidena fokovska občina ni bila us­tanovljena. Na novo je bila organizirana prosenjakovska občina, ki je povezovala Prosenjakovce, Čikečko vas, Pordašince in Središ­če, torej vasi z večinskim madžarskim prebivalstvom. V omenjeno občino so spadale tudi slovenske vasi Berkovci, Selo, Ivanjševci, Ratkovci in Fokovci.77 Naselje Motvarjevci, ki je spadalo v dolnje­­lendavski okraj, je imelo poseben položaj, saj so ga ločili od Kobilja in ga priključili občini Bogojina. Tja so poleg Bogojine spadala še tri druga naselja s slovenskim prebivalstvom, ki so bila razmeroma oddaljena od Motvarjevcev. Glede na to so Motvarjevci od leta 1933 spadali k bogojinskemu volilnemu okrožju.78 Ker je bilo delovanje urada pomemben element uveljavljanja institucionalnega sistema, se je naselje Prosenjakovci med oko­. 1928.4. 319

Next

/
Thumbnails
Contents