Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
liškimi vasmi utrdilo kot občinsko središče. V Prosenjakovcih je bilo tudi volilno središče oz. okoliš. V tridesetih letih 20. stoletja je Kálmán Varga veljal za uspešnega občinskega župana. Na volitvah leta 1936 je bil z 90-odstotno večino ponovno izvoljen. Kot je zapisano v časniku, je Varga ogromno naredil za občino, med drugim je imel velike zasluge tudi za posodobitev cest in mostov. Koordiniral je pripravo načrta za postavitev vaškega doma in ustvaril pogoje za njegovo gradnjo. Prizadeval si je tudi za posodobitev šole. Navsezadnje se je uspešno dogovarjal za poštno povezavo med občino in Mursko Soboto.79 Kálmán Varga je bil tudi uspešen gostilničar in lastnik trgovine. Njegova lokala sta stala na prostoru nekdanje Weltnerjeve trgovine in čarde v Prosenjakovcih, iz česar lahko sklepamo, da je po odcepitvi območja od Madžarske in preselitvi Weltnerjeve družine v Bodajk v Županiji Fejér, njihovo premoženje kupil Kálmán Varga. O njegovi družini oz. potomcih je pomembno poudariti, da je po osamosvojitvi Slovenije ob koncu 20. stoletja prvi predsednik Republike Slovenije postal Milan Kučan, vnuk Kálmána Varge. Kučanova mati je bila namreč Vargova hči. 79 MK, 25.10.1936.43.; MK, 1.11.1936.44. 80 Mörszka Krajina - Muravidék. Versztveni, politicsni i kulturni tjednik. 25. 7.1926.30. 320 i4. Ureditev prečkanja meje in POSTAVITEV MEJNIH PREHODOV Za goričke vasi z madžarskim življem je bilo zelo pomembno, da so se jugoslovanske in madžarske oblasti leta 1926 začele pogovarjati o ureditvi obmejnega prometa. Po sporazumu o mejnem prometu so v 15-kilometrskem območju na obeh straneh meje - vsaj na načelni ravni - začele veljati olajšave. Najpomembnejša določba za prebivalce Motvarjevcev, Prosenjakovcev, Pordašincev, Čikečke vasi in Središča je bila, da so dvolastnikom zagotovili prevoz pridelkov čez mejo brez plačila carine.80 Po dveh letih so za dvolastnike določili prehode za prevoz pridelkov, določili pa so tudi lokacije prehodov za splošno gospodarsko sodelovanje in lokacije splošnih mejnih prehodov. Pristojna bilateralna komisija je leta 1929 na širšem območju Prosenjakovcev določila naslednje mejne prehode oziroma poti, ki so vodile čez mejo:- Središče-Magyarszombatfa - 272, 273 - III. kategorija- Prošenjakovci-Magyarszombatfa - 294 - II. kategorija- Motvarjevci-Szentgyörgyvölgy - 355 - III. kategorija II. kategorija je pomenila, da so tam z ustrezno izkaznico lahko prečkali mejo in zakonito opravljali promet prebivalci, ki so živeli v 10-kilometrskem obmejnem pasu; takšna je bila cesta oz.
