Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
rajine niso neposredno vplivali; čez nekaj mesecev pa so se stvari spremenile. Zamenjava oblasti in nastanek t. i. madžarske republike svetov oz. sovjetov sta 19. marca 1919 vzpostavila obdobje diktature proletariata, kar je v pretežno vernih kmečkih ljudeh spodbudilo precejšnjo nenaklonjenost. Dogodki, povezani s t. i. Mursko republiko in z Vilmošem Tkalcem, so se dotaknili tudi ožjega območja Prosenjakovcev. Tajnik direktorija Tkalec - zapletel se je glede zakonitosti vprašljive zadeve - je v politično negotovem ozračju predvsem z namenom zaščite lastnih interesov in premoženja, pa tudi pod vplivom dogajanj na mirovni konferenci, razglasil, da naselja s pretežno slovenskim prebivalstvom spadajo k t. i. Murski republiki. Politično labilna tvorba je obstajala le nekaj dni in je ni mogoče razumeti kot resen politični dejavnik. Ustanovitelji so se sicer sklicevali na samoopredelitev prekmurskih Slovencev, vendar pobuda ni imela politične podpore niti med takratnimi vplivnimi Slovenci niti v jugoslovanskih krogih. Murska republika je formalno zajela tudi več naselij z madžarskim prebivalstvom, med drugim Prosenjakovce, Čikečko vas, Pordašince, Središče in Motvarjevce. Iz kontingenta okoli tisoč vojakov, Tkalčevih podpornikov, ki so jih pridobili na povsem nerazjasnjen način, so jih dvajset z namenom vzdrževanja reda in zaščite poslali tudi v Prosenjakovce. Pozneje so prošenj akovsko enoto močno povečali in okrepili. Ker pa Tkalec od novo ustanovljene jugoslovanske države ni dobil pomoči, je ma59 Titl Julij: Murska republika 1919■ Murska Sobota, Pomurska založba, 1970.60-73. 312 džarska rdeča brigada v nekaj dneh razbila »republiko«, ki je praktično nihče ni podpiral. Mursko republiko bi - glede na njen značaj - prej lahko primerjali s »protirevolucionarno« manifestacijo zoper Republiko svetov kakor z državno tvorbo boljševističnega tipa. Madžarske t. i. rdeče vojaške formacije so z več strani napadle sicer odločne, vendar precej neorganizirane obrambne enote Murske republike. Tkalca takrat ni bilo več v Pomurju; po prvem odločnem nastopu madžarskih oblasti je pobegnil v Avstrijo. Vojaški poveljnik je bil poročnik Pernetzky. Tretji polk, ki je napadel iz smeri Senyeháze, je na večji odpor naletel prav v okolici Prosenjakovcev. Nekateri viri trdijo, da so »republiški« vojaki v obrambi kopali strelske jarke pri prošenjakovski kapelici, zato je bil odpor tam najuspešnejši; tam naj bi bila največja bitka za obrambo Murske republike. Kljub temu je rdeča armada z veliko premočjo že istega dne razbila obrambo, ki se je zadrževala v okolici Prosenjakovcev, njene enote pa so mimo Čikečke vasi prodirale v smeri Murske Sobote.59 O nastali škodi zaradi večurnega boja lokalnega prebivalstva, ki domnevno ni imelo neposredne zveze z dogodki, ni enotnega mnenja.
