Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
n. Določitev nove državne meje Za konkretno določitev madžarsko-jugoslovanske mejne črte so na podlagi smernic mirovne pogodbe ustanovili mednarodno komisijo pod predsedstvom angleškega polkovnika Davida Creeja. V komisiji so bili poleg predsednika tudi francoski, italijanski in japonski člani, polkovnik generalštaba Károly Vassel kot zastopnik Madžarske in polkovnik Vojin Čolak Antič kot zastopnik Jugoslavije.60 Komisija si je septembra 1921 ogledala teren. Madžarski in madžarsko čuteči prebivalci slovenske narodnosti so jih sprejeli z velikim navdušenjem.61 Na vzdušje je vplivala na obeh straneh intenzivna propagandna dejavnost pred dogodkom. Po vaseh v okolici Prosenjakovcev so se srečali s številnimi navdušenci za Madžarsko, kajti ko je Komisija za določitev meje zapustila pokrajino, je nova država šikanirala številne prebivalce iz Prosenjakovcev, Pordašincev in Čikečke vasi in jih tudi zapirala. Za njihovo izpustitev so se odločno zavzeli tudi v okolici živeči Slovenci. Dogodek je bil zelo odmeven, saj je, da bi se osebno prepričal o nekaterih vprašanjih, v Maribor prišel sam predsednik komisije Cree.62 Nato je več prebivalcev zapustilo pokrajino in se preselilo na območje pod madžarsko oblastjo. Za odhod so se odločili tudi številni prebivalci slovenske narodnosti.63 Vročična diplomatska razprava je potekala o tem, kakšno stališče o dokončni mejni črti naj zavzame Komisija za določitev meje. Kljub različnim predlogom in mnenjem so v največji meri potrdili t. i. trianonsko mejno črto (nato so naselji Szomoróc in Jósec, ki sta bili do takrat pod okupacijo jugoslovanske vojske, vrnili Madžarski). Nevtralni člani komisije - torej brez madžarskih in jugoslovanskih pooblaščencev - so 9. novembra 1921 zavzeli stališče, da bi bilo trianonsko mejno črto, ki je takrat veljala za začasno, upravičeno pomembneje korigirati v korist Madžarske. Zato so 15. novembra Svetu Združenih narodov predlagali vrnitev 27 naselij, ki so jih že prej prisodili jugoslovanski državi. Med omenjenimi naselji so bili tudi Središče, Prosenjakovci, Pordašinci, Čikečka vas in Motvarjevci. Med šestimi člani komisije jih je pet glasovalo za predlog, proti je bil samo srbski polkovnik Čolak Antič.64 V naslednjih mesecih se je omenjeni predlog kot pomembno vsebinsko vprašanje pojavljal na številnih mednarodnih posvetovanjih. Tako madžarska kakor jugoslovanska diplomacija sta mobilizirali velikanske moči za navajanje argumentov za in proti. Na 60 MNL VaML XIV. 10. Klekl József-iratok, 437. fol. 61 MNL VaML IV 423. a. A Muraszombati járás főszolgabírójának iratai, Elnöki iratai 50/1921. 62 MNL VaML IV 423. a. A Muraszombati járás főszolgabírójának iratai, Elnöki iratok 50/1921. 63 MNL VaML IV 423. a. A Muraszombati járás főszolgabírójának iratai, Elnöki iratok 50/1921. 64 Slavic Matiia: Naše Prekmurje. 229-230. 313
