Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
io. Menjava oblasti - iz madžarskega OKOLJA V JUGOSLOVANSKO DRŽAVO Med prvo svetovno vojno so tudi iz okolice Prosenjakovcev in Motvarjevcev rekrutirali precejšnje število moških, od katerih pa se nihče ni vrnil. Izgube ljudi iz vasi v okolici Prosenjakovcev in število aktivno udeleženih v vojni še niso v celoti raziskani. Med pordašinskimi moškimi, ki so se borili v prvi svetovni vojni, je Ella Pivar, sklicujoč se na podatke Sándorja Kolose st., sestavila naslednji seznam: Ferenc Balaic, István Balaic, Lajos Balaic, János Horvát, Jenő Kolosa, Mihály Kolosa (se ni vrnil), Sándor Kolosa, Mihály Kolosvári, Ferenc Körmendi, János Lipics, József Malacsics, Lajos Malacsics, Mihály Osvátics, Géza Stampfer-Kisfalusi.54 V seznamih drugih naselij se tu in tam pojavljajo tudi drugačni podatki. Prva svetovna vojna je gospodarsko precej oslabila okoliško prebivalstvo, ki je životarilo v razmerah, slabših od povprečja. Tako v vaseh v okolici Prosenjakovcev kakor tudi na širšem geografskem območju do leta 1919 ni bilo pomembnejših dogodkov, življenjske razmere pa so se poslabšale. Po prvi svetovni vojni se je začela živahna politična dejavnost o pripadnosti območja ob Muri, kjer so živeli Slovenci. Pobudniki južnoslovanske združitve v začetku niso bili posebej zainteresirani za pokrajino. Skupina rimskokatoliških duhovnikov slovenske54 Rokopis Elle Pivar. 55 Jerič Ivan: Moji spomini. Murska Sobota, Zavod sv. Miklavža, 2000.60-69. 310 ga porekla je v sodelovanju s štajerskimi duhovniki ob koncu leta 1918 intenzivno podprla priključitev Slovencev iz Železne in Žalske županije k novo nastali jugoslovanski državni formaciji, čeprav za to v mednarodnem okolju še ni bilo videti realne možnosti. Tako imenovana demarkacijska črta, določena ob koncu vojne, na območju današnjega Pomurja ni predvidela nobenih sprememb. V za Madžarsko negotovem političnem položaju je bila skupina rimskokatoliških duhovnikov vedno bolj naklonjena načrtovani priključitvi k južnoslovanski državi, čeprav niso zavračali niti scenarija, da pokrajina ostane v okviru Madžarske. Takrat so se glede avtonomije porajale različne ideje. Med njimi je bil tudi načrt Jožefa Klekla, upokojenega črenšovskega župnika, dobro znanega v krogu prekmurskih Slovencev.55 V dokumentu je kot cilj združitve prebivalcev slovenske narodnosti navedena Slovenska krajina na območju rek Mure in Rabe. Vanjo so uvrstili tudi naselja, kjer so v absolutni večini živeli madžarski prebivalci. Po načrtih bi tako k omenjenemu območju spadalo tudi naselje Motvarjevci, kjer je takrat živelo le nekaj prebivalcev slovenskega porekla. Kleklov načrt avtonomije pozneje ni zaživel, hitro spreminjajoči se politični dogodki pa so prihodnost območja usmerili v popolnoma drugo smer. Opisani Kleklov načrt pa je posredno vplival tudi na poznejše dogodke, med drugim na to, da se je današnje Prekmurje (v tem okviru pa tudi naselja Prosenjakovci, Čikečlca vas, Središče, Pordašinci in Motvarjevci) pozneje znašlo v načrtih
