Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
najsmotrneje zgraditi šolo v največji vasi, in sicer v Prosenjakovcih, ki ima značaj osrednjega naselja. Pri odločanju o pomembni investiciji je bilo treba pretehtati številne dejavnike, zato so pristojni okrajni organi pobudniku zastavili številna vprašanja. Zanimale so jih prometne razmere, kar je v resnici pomenilo kakovost cest med naselji, poleg tega so premišljevali tudi o tem, ali bi predvideno šolo obiskovali tudi učenci iz Čikečke vasi ali bi ti še naprej ostali v motvarjevski šoli.40 Naselje Motvarjevci, kot sem že večkrat zapisal, v tistih časih ni spadalo v ta okraj, niti v isto županijo, bilo je del Županije Zala. Na poziv šolskega inšpektorata je državni učitelj István Vucsálc iz Fokovcev v svojem odgovoru dne 20. maja 1890 poudaril, da so Prosenjakovci središče mikroregije, kamor spadajo tudi naselja Čikečka vas, Pordašinci in Berkovci, ki so od Prosenjakovcev oddaljena 2-2,5 kilometra. Vucsák je odločno trdil, da je zato treba zgraditi šolo v Prosenjakovcih. Povedal je, da so omenjena naselja zelo revna in da iz lastnih virov ne bodo sposobna zgraditi šole, ugotovil je, da bo lahko postavljena izključno z državnimi sredstvi. Vucsák je predlagal tudi alternativni scenarij za primer, če ne bi mogli zagotoviti državne pomoči. Predlagal je, ker je pot enako dolga kakor v Prosenjakovce, da bi bilo smiselno otroke iz Pordašincev in Čikečke vasi poslati v motvarjansko šolo. Za otroke iz Prosenjakovcev in Berkovcev pa je predlagal, da bi spadali v šolski okoliš državne šole Fokovci-Ivanjševci, kjer bi bilo po njegovem mnenju mogoče organizirati službo »potujočega učitelja«.41 Tudi glede zagotovitve prostora, kjer naj bi stala načrtovana šola, ni šlo brez težav. Pristojni županijski urad in pristojno sodišče v Sombotelu sta aprila 1890 obvestila Inšpekcijo za šolski okoliš Železne županije, ki je bil pomemben dejavnik pri urejanju zadeve, da oddvojite v rente za 82,5 orala pašnikov v naselju Prosenjakovci od veleposestnikove rente temelji na urbarialnem dogovoru z dne 21. novembra 1865; nadalje, da je razdeljena po deležih tudi zadevna renta od pašnikov po komasacijskem zemljevidu in posestniški knjigi, overjeni 14. aprila 1875, in se nikakršen del iz nje ne more oddvojiti za vaško ljudsko šolo.42 Kljub težavam in negotovosti je gradnja prošenjakovske šole postajala čedalje pomembnejše vprašanje murskosoboškega okraja. V dani situaciji so pristojni iskali možnosti tudi za gradnjo cerkvene šole. Na zahtevo Kraljevega šolskega inšpektorata Železne županije se je z zadevo intenzivno ukvarjal tudi urad okrajnega glavarstva. O svojih ugotovitvah v obravnavanih naseljih je v odgovoru avgusta 1890 obvestil županijsko šolsko oblast. Namestnik okrajnega glavarja je poudaril, da prebivalci Prosenjakovcev, Pordašincev in Berkovcev, ki so večinoma augsburško evangeličanske veroizpovedi - »ker so se bali načrtov« - niso bili pretirano nav40 MNL VaML VI. 502. b. Vas Vármegye Tanfelügyeló'sége iratai, Általános iratok. 54. d. Prosznyákfa, 1890. Prosznyákfa községben felállítandó állami iskola. 14303. 41 MNL VaML VI. 502. b. Vas Vármegye Tanfelügyelősége iratai, Általános iratok. 54. d. Prosznyákfa, 1890. 42 MNL VaML VI. 502. b. Vas Vármegye Tanfelügyelősége iratai, Általános iratok. 54. d. Prosznyákfa, 1890. 3379/1890. 304
