Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
dušeni nad postavitvijo cerkvene šole v Prosenjakovcih. Ne glede na to je navezal stike tudi s pristojnim dekanatom in spodbujal duhovščino k sodelovanju. Kljub različnim poskusom je namestnik okrajnega glavarja menil, da je najustreznejša rešitev postavitev državne ljudske šole. V omenjenem odgovoru je zapisal: Ne morem pa zamolčati svojega mnenja, da bi smatral za veliko ustreznejšo in bolj zveličavno rešitev postavitev državne šole v Prosenjakovcih, torej v skrajni skupnosti madžarske jezikovne meje, ki bi lahko služila tudi interesom šoloobveznih otrok rimskokatoliške in reformatorske veroizpovedi in ne zgolj potrebam otrok večinske augsburško evangeličanske veroizpovedi in bi se enkrat za vselej končalo stanje, kakršno je danes, in takšno stanje bi večinoma ostalo tudi po postavitvi evangeličanske šole, da bi se torej prosenjakovski madžarsko govoreči otroci v rimskokatoliški šoli svetega Benedikta - kjer so otroci in tudi prebivalci v veliki večini Slovenci - navadili govorjenja v t. i. vendskem jeziku in bi svoj madžarski materni jezik zanemarili. Temu gre pripisati, da se slovenska govorica v madžarski vasi Prosenjakovci vse bolj širi na rovaš madžarščine.43 Namestnik okrajnega glavarja je opozoril na pomemben in svojevrsten pojav. Na območju slovensko-madžarske jezikovne meje se je na gričevnatem območju uveljavila jezikovna prevlada slovenske skupnosti, ki so jo šteli za narodno manjšino. Okrajna oblast v smislu navedenega pisma ni želela spremeniti šolske mreže naselij z večinskim slovenskim prebivalstvom. Za vasi z večinskim madžarskim prebivalstvom so predlagali postavitev nove ustanove v Prosenjakovcih. Pri izražanju mnenj, ki so vplivala na odločitev, je imela pomembno vlogo težnja po madžarizaciji, ki je bila takrat na državni ravni vse bolj glasna. Županijski šolski inšpektorat je bil zadovoljen s temeljito analizo stanja in je murskosoboškemu namestniku okrajnega glavarja naročil, naj bo tudi vnaprej dejaven pri organizaciji prošenjakovske šole. Številni dogodki po letu 1890 so povezani z organizacijo šole. Po nekajletnem prelaganju je Ministrstvo za verstvo in šolstvo z uredbo št. 31-673 za postavitev državne osnovne šole v Prosenjakovcih ukrepalo šele leta 1896, v letu praznovanja tisočletnice naselitve Madžarov v Karpatsko kotlino. V začetku je moralo naselje prevzeti obveznosti tudi za vzdrževanje šole, o čemer je prosenjakovska skupščina odločala 30. decembra 1896.44 Kraljevi šolski nadzornik Ferenc Halász je aprila 1897 sklep poslal najvišjemu organu Železne županije.45 Tudi po tem ni šlo brez težav, saj so - kot lahko sklepamo iz različnih virov - prošenjakovsko šolo predali svojemu namenu šele leta 1908, po večletnem organizacijskem delu.46 Na podlagi ne43 MNL VaML VI. 502. b. Vas Vármegye Tanfelügyelősége iratai, Általános iratok. 54. d. Prosznyákfa, 1890. 6575/1890. 44 MNL VaML VI. 502. b. Vas Vármegye Tanfelügyelősége iratai, Általános iratok. 54. d. Prosznyákfa, 1890.14500/1897-45 MNL VaML VI. 502. b. Vas Vármegye Tanfelügyelősége iratai, Általános iratok. 54. d. Prosznyákfa, 1890. 663/1897. 46 VaML VaML VI. 502. b. 390, 391. d. Vas Vármegye Tanfelügyelősége iratai, Általános iratok. Népiskolai épületek 1942. 305
