Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
la Ella Pivar v arhivu župnije Szentgyörgyvölgy, kamor je takrat spadala motvarjevska župnija. V omenjenem dokumentu so - po mnenju Elle Pivar - natančno opredeljene prostovoljno prevzete obveznosti prebivalcev Čikečke vasi, ki so sorazmerno plačevali šolskega učitelja in prispevali k vzdrževanju šolske zgradbe.37 Motvarjevsko šolo so v zadnjih desetletjih 19. stoletja obiskovali tudi učenci iz Kobilja. Sklicujoč se na izvirne vire je bil prvi učitelj na šoli György Baján. V motvarjevski šoli so pozneje, v zadnjih desetletjih 19. stoletja, poučevali še Lajos Kánya, Béla Papp, Lajos Vermes, János Mészáros, Benedek Imrék, Géza Vikár, Imre Gaál Imre in številni drugi učitelji. V prvem šolskem letu, leta 1863, se je v šolo vpisalo 83 otrok, starih med sedem in trinajst let, kar je organizacijo pouka precej otežilo. V naslednjih letih se je število učencev postopno zmanjševalo in čez nekaj let stabiliziralo na številki petdeset / šestdeset učencev. Leta 1908 je na primer šolo obiskovalo sedemdeset učencev, kar je bilo največ od začetka delovanja šole do leta 1918. Do konca prve svetovne vojne je na podlagi natančno vodene statistike v 54 letih učence motvarjevske šole poučevalo 18 učiteljev. Po ustanovni listini so morali naselje, fara in starši za vzdrževanje učitelja prispevati v maksimalni meri, kar je bilo veliko breme za starše šolajočih se otrok. V zapisniku iz leta 1865 je o plači učitelja besedilo, zanimivo tudi z etnografskega vidika: 37 Rokopis Elle Pivar. 38 Ünnepi nagygyűlés Motvarjevcin. Népújság. 25. 5-1963. 3-39 Egy jelentős ünnepség kapcsán. Népújság, 21. 6.1979- 3-Od svetega Mihaela do Gregorjevega prejme učitelj od naselja 12 forintov gotovine, 3 merice pšenice, 9 meric rži in en akov vina. Razen tega se ob 40 forintih šolnine mora učitelju po vsakem učencu odpeljati za dober voz drv, vsak kmet pa mora dati tudi po eno glavo zelja in dve repi, po en šop lepo očiščene kodelje ali lanu, poleg tega pa mora vsak otrok prinesti piščanca ali denar v njegovi vrednosti. Starši učencev morajo poleg tega poskrbeti za prevoz učiteljevega zrnja v mlin in domov, kraj pa mora učitelju zagotoviti dobrih šest voz drv, spodobno stanovanje in dva orala njive poleg učiteljskega domovanja,38 Ideja o gradnji prosenjakovske šole je nastala že pred letom 1890; zgodovina pobude in njenega nastanka je izjemno bogata. Določeni viri trdijo, da so Prosenjakovčani želeli imeti svojo šolo že leta 1865, da ne bi imeli samo otroci premožnejših družin možnosti nadaljnjega šolanja. Nekaj let pozneje so skupaj s prebivalci Berkovcev v ta namen postavili zgradbo, domnevno iz blata, in jo pokrili s skodlami. Niso pa se mogli dogovoriti o učiteljski plači, zato takrat v vasi šole še niso ustanovili.39 Prvi resnejši predlagatelj zamisli (ali eden med njimi, če jih je bilo več) je bil ljudski učitelj Sándor Vucsák iz Fokovcev, ki je v svojem poročilu z dne 5. oktobra 1889 - vsebino in datum poznamo na podlagi sklicevanja - okrajnemu šolskemu inšpektoratu predlagal, da bi bilo za naselja Prosenjakovci, Berkovci in Pordašinci 303
