Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
prebivalcev tudi prispeval k čimprejšnji postavitvi učne delavnice«. Okrajni glavar je po nekaj tednih še urgiral pri županijskem vodstvu, nato pa je zadeva iz neznanega razloga zastala. Po štirih letih, leta 1899, je bil načrt za prosenjakovsko poklicno šolo potisnjen v ozadje, okrajni glavar pa je v kraju Szombatfa kot »najprimernejšem centru, ki ima zelo kakovosten material, glino«, v najetih prostorih - kar je domnevno obljubil obrtni inšpektor - predlagal odprtje učne delavnice na državne stroške. Veliki župan je v svojih pismih še naprej omenjal Prosenjakovce. Pozneje je tudi okrajni glavar Pósfay poročal podžupanu Antalu Károlyiju o »prošenjakovski učni delavnici v napredovalnem stadiju«. Vendar je monoštrski veliki župan predlagal lokacijo v Kerczi, kar je zadevo le še bolj zapletlo. Na ministro za trgovino je po vsej verjetnosti vplival tudi negotov položaj v regiji, ko je svojo odločitev o pomoči - kot je razvidno iz pisma velikemu županu - pogojeval s tem, v kolikšni meri bodo županija in lokalni dejavniki prispevali k stroškom. Ker pa županija in okraj tudi takrat nista mogla zagotoviti pomoči pri stroških, se je načrt za izobraževanje lončarjev vse bolj oddaljeval. Ministrstvo za trgovino je julija 1901 ravnatelju poklicne tkalske šole iz Kežmaroka (danes je na Slovaškem) naročilo, naj na lokaciji sami oceni dejanske potrebe in preuči možnosti postavitve učne delavnice. Takrat je prevladovala zamisel, naj bo delavnica v kraju Kercza. Iz pisma ministrstva je namreč razvidno naročilo, naj se preučevanje ne konča, dokler »ne bo sprejeta dokončna odločitev o vprašanju učne delavnice za glinene izdelke, ki je načrtovana v Prosenjakovcih«. 292 V vmesnem času so še naprej promovirali načrtovano delavnico v murskosoboškem okraju in si zanjo prizadevali pri ministru za trgovino. Rezultat tega je bilo pismo pristojnega državnega sekretarja z dne 21. avgusta 1901, s katerim je obvestil velikega župana Železne županije, da je država pripravljena postaviti učno delavnico za glinene izdelke v Prosenjakovcih. Inšpektorju za obrt, Jánosu Örleyu, je naročil, naj pripravi vse za projekt, opremo in nadzor delavnice. Tudi najvišji organ Železne županije naj bi k investiciji deset let prispeval po 400 kron. Na tej podlagi je tednik Muraszombat és vidéke 20. oktobra 1901 poročal o načrtu kot o že odločeni stvari, in zapisal, da se bo v svoji stroki štiri leta izobraževalo po 10 lončarjev, vsak med njimi pa bo prejemal po 20 kron pomoči, pa tudi stroški za stanovanje jih ne bodo bremenili. Obrtni inšpektor Örley je zaradi preureditve izbranih stavb predlagal odprtje za 1. maj 1902. K prošenjakovskemu objektu bo po pisanju tednika Muraszombat és vidéke (16. december 1901/02) štiri leta po štiristo kron letno prispevala tudi Obrtna zbornica Sopron. Ko je ponovno kazalo, da ni več ovir za odprtje učne delavnice, pa minister za notranje zadeve ni odobril od županije ponujene subvencije. Nastali položaj je povzročil velike težave in neprijetnosti okoliškim vasem, v katerih se je izseljevanje še povečalo. Nastal je še dodatni problem, ki ga razkriva pismo okrajnega glavarja Pósfaya velikemu županu 15. marca 1902, da zaradi odklonitve odobritve s strani notranjega ministra, je bilo odklonjeno tudi izplačilo s strani ministra za trgovino, zato prošenj akovski krajevni notar Mihály Bors, s katerim je obrtni inšpektor Örley sklenil
