Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

Prosenjakovci - 7. 9■ 1864

Naselje v vsej državi poznajo zgolj pod imenom Proszngákfa (Prosenjakovci), v katerem živijo zgolj Madžari.

Okoli vasi je bilo 784 oralov in 811 kvadratnih sežnjev kmetijskih zemljišč, z izjemo vrtov je bila zemlja slaba, neprimerna za pridelovanje žit, zato so bili prebivalci prisiljeni iskati kruh kot dninarji v sosednjih županijah Zala in Somogg.

V vasi stoji pristava, ki spada h gornjelendavskemu gospostvu in je sedaj v lasti belgijske bančne družbe. Značilno za kraj je, da so hiše razpršene, vse pa so grajene iz lesa in krite s slamo.

V vasi imajo vinsko dajatev in tudi svobodna vinogradniška posestva, vendar pridelujejo zelo kisla vina.

Kraj ima en potok, ki izvira pri kraju Jánosáé in se izliva v pordašinski potok. Ima pa tudi tri potočne mline.

Pordašinci - 2. 9-1864

Vas je po vsej državi poznana zgolj pod imenom Pordašinci, v kateri živijo Madžari in Slovenci.

Okoli vasi je 411 oralov in 564 kvadratnih sežnjev zemlje, kjer pa so polja, travniki in pašniki ter gozdovi slabe kakovosti, si prebivalci večinoma poiščejo svoj kruh kot dninarji v drugih županijah.

Po osrednjem delu vasi teče potok, na katerem je lesen mlin. Hiše so zgrajene iz lesa in krite s slamo, brez večjih gospodarskih poslopij.

Čikečka vas - 5.10.1864

Vas je po vsej državi poznana zgolj pod imenom Csekefa, v njej živijo samo Madžari.

Kraj ima na voljo 645 oralov in 1114 kvadratnih sežnjev posesti, katerih ena tretjina je ravninski, drugi dve tretjini pa gričevnat svet; travniki na ravninskem delu so boljši in reja goveda je lažja kakor pridelovanje kruha, tako so prebivalci primorani poiskati svoj vsakdanji kruh kot dninarji v sosednjih županijah. Stavbe so grajene iz lesa in krite s slamo. Mimo vasi teče potok, ki izvira v okolici Sela, na njem je postavljen mlin.

Središče -12. 8.1864

Splošno znano ime vasi je Tótszerdahelg, v kraju samem pa jo imenujejo Središče (Szerdahelg). Po vsej vasi govorijo madžarski jezik.

Imena iz okolice naselja, kmetijskih zemljišč in podobno: Telek, utcai földek, Sütő rét, Goldinya, Véggyango, Vajda vágás, Határi földek, Cséplési erdő, Fekete tó, Vice ritás, Gyöp tájék, Nagy út, Kótföli, Várkei mellék, Rétek, Tüskés rét, Kát, Sáli völgy, Mezei földek, Hegy út, Temető tájék, Ától út, Ődelő, Nyiresd, Szabó hegy, Hossza föld, Kispince tájék, Csarit, Kiserdei völgy, Nagy hegy, Pityerhegy, Völgy, Tergyakóc, Kis árok, Kertek, Dűlők, Nagy rét, Pajta mögi, Rajkó.

Na podlagi t. i. protokola o deležih na posestih iz obdobja Bachovega absolutizma leta 1857 (Parcellen Protokol de Gemeichliche Kisszerdahely - 133 VaML) je Ella Pivar povzela imenik lastnikov zemljišč oz. ledinska imena. Iz tega je razvidno, da so bile posestniške razmere vasi sredi 19. stoletja naslednje (opomba: mnenje Elle Pivar je, da pomenijo imena, ki se končajo na zlog -nő, kot npr. Jánosnő, Imrenő itd., vdove, vzdrževallce družine z mladoletnimi otroki):

• Notranje posestvo - kjer se nahajajo stavbna zemljišča, vrtovi in travniki, je bilo last družin: Osváld, Vörös, Pap, Hováth, Csahink,

283