Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Branko Kerman: Régészeti kutatások a hodosi Szent András templomban
starejše cerkve. Zid je na površini zgrajen iz opeke, spodnji del pa iz večjih nepravilnih kamnov in gramoza. Sledi droben gramoz in zemeljska osnova. Na vzhodnem predelu sonde je zid apside uničil opečnat polkrožni podpornik, ki je eden od arhitektonskih členov mlajše cerkve. Del kamnitega zidu, ki se blago ukrivi v južni profil sonde, se naslanja na južno stran apside (podpornik) (sl. 7). V letu 1995 smo zakoličili sondo 4 (velikosti 4 x 5 m), odkrili smo severni zid cerkvene ladje starejše cerkve, ki poteka v smeri vzhod-zahod, kakor tudi del vogalnega zahodnega zidu (smer sever - jug). Presek zidu v vogalnem delu je sestavljala plast drobnega gramoza, mešana z večjimi kamni, ki so bili nepravilnih oblik. Veliki in masivni kamni v južnem profilu zidu bi lahko bili preostanek temelja vhoda v cerkev. Del zidu iz opeke ob severnem vogalu cerkve je najverjetneje ostanek zidu mlajše cerkve ali je ostanek dodatne utrditve zidu starejše cerkve. Severni in zahodni del zidu je bil napolnjen z gramozom, ki ga je z obeh stani dobro omejevala siva ilovica, v katero so bili vkopani temelji. Širina zidu je znašala 1 m, globina pa 40 cm (sl. 8). Sonde 4 proti jugu nismo mogli razširiti zaradi sadnega drevja, da bi lahko izkopali celotni zahodni del zidu z morebitnim vhodom v cerkev. Prav tako je ostal še neraziskan večji del južnega zidu cerkve, kakor tudi vsa notranjost cerkvene ladje. Najdbe V vseh letih izkopavanj je bilo odkritih zelo malo drobnih najdb. Prevladujejo predvsem fragmenti novoveške keramike (18. in 19. stol.), od kovinskega gradiva pa prevladujejo žeblji ter redki kosi železnega okovja in ostanki človeških kosti. Med vsemi najdbami pa izstopa v letu 1991 odkrita prazgodovinska posoda. Prav tako ni bilo odkritih nobenih kamnitih arhitekturnih ostankov (obdelanih kamnov, spolij itd.), ki bi pričali o načinu gradnje cerkve. Opredelitev arhitekturnih značilnosti in vprašanje datacije Predel, kjer je stala romanska cerkev na Hodošu, je bil poseljen že v prazgodovini (Kerman 1991/1992, 99). Na mestu nekdanjega pokopališča je bila odkrita posoda iz časa bronaste dobe. „Izginula” romanska cerkev na Hodošu se je izkopavala v več etapah več let (1991, 1992, 1993, 1994). V letu 1992 pa so bili odkriti ostanki temeljev apside dveh cerkva; obe apsidi sta imeli polkrožno obliko. Apsida starejše romanske cerkve je ležala v ladji mlajše cerkve, ki je dosti večja in ni v celoti izkopana, zato je ne moremo časovno opredeliti.5 5) Cerkveni viri omenjajo na Hodošu le eno cerkev. Nobenega podatka ni, da bi na Hodošu obstajali dve cerkvi. Ob odkritju tlorisa dveh cerkva (starejša cerkev leži v ladji mlajše cerkve), se postavlja vprašanje, kdaj je nastala mlajša cerkev. Ali je morda odraz slabega stanja cerkve, o katerem poroča vizitator Kazo leta 1698, pripeljalo do graditve nove in večje cerkev, kar je imelo za posledico tudi v spremembo zavetnika cerkve, iz sv. Andreja v sv. Elizabeto. 93
