Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)

Branko Kerman: Régészeti kutatások a hodosi Szent András templomban

Nadaljnje arheološke raziskave smo usmerili predvsem v odkrivanje ostalin temeljev, ki bi nam omogočili rekonstrukcijo cerkvenega tlorisa starejše cerkve.

V letu 1993 smo dokumentirali manjkajoči južni del apside z južnim zidom cerkvene ladje. Predel apside je bil najverjetneje pri gradnji oz. širitvi mlajše cerkve zelo poškodovan, tako da so bili krhki temelji apside komaj prepoznavni.

V letu 1995 smo raziskali še del severnega zidu skupaj z vogalnim delom in delom zahodnega zidu, ki je bil prekinjen na sredini z večjimi kamni, ki bi lahko bili ostanki vhoda v cerkveno ladjo (sl. 9).

Čeprav nismo izkopali dela južnega zidu cerkvene ladje, smo na podlagi znanih rezultatov lahko rekonstruirali celotni tloris cerkve (sl. 10).

Starejša hodoška cerkev je bila zgrajena na sredini dvignjene terase in je ležala v smeri vzhod - zahod. Cerkev je bila velika 10 m (notranja mera 8 m), njena širina pa je znašala 6 m (notranja mera 4 m). Velikost apsidalnega dela je bila 4, 5 m x 4 m (notranja mera 2,80 m x 3 m). Temelji zidu cerkvene ladje so široki 1 m in segajo v globino 0, 40 m, temelj zidu apside je nekoliko zožen in znaša od 0,80 do 0,90 m.

V cerkveni ladji nismo odkrili opečnega tlaka, prvotni nivo tal je bil narejen iz nabite zemlje in gline, na katero je bil najverjetneje položen opečnat tlak. Podoben prvotni tlak iz zbite zemlje je bil odkrit pri izkopavanjih v ladji domanjševske romanske cerkve (Zadnikar, Zelko 1974, 31-32).

Več podatkov imamo o načinu gradnje cerkvenih temeljev. Izkop temeljev je znašal v globino od 0,40 do 0,50 m in v širino od 0,80 m do 0,90 m. Polovica izkopa temelja cerkve je bila zapolnjena z drobnim temno rjavim prečiščenim gramozom debeline od 0,20 m do 0,30 m. Na to plast so bili položeni drug ob drugem večji nepravilno oblikovani kamni, ki so bili zasuti z drobnim gramozom. Na vrhu temeljne osnove je sledila plast položene opeke, na kateri so nato iz opeke zgradili zidovje cerkve. Opeka je bila zelo pogost gradbeni material za gradnjo cerkva v 13. stol. v Prekmurju in na področju zahodne Madžarske (županija Zala in Železna županija) (Zadnikar 1997, 68-69). Izoblikoval se je poseben način gradnje cerkva iz opeke, tako da so opečnati temelji bili položeni na zbito ilovico (Valter 1985, 33).

Opeko so velikokrat izdelovali in žgali kar v kraju samem ali v bližini, kjer se je gradila cerkev. V bližini cerkve v Öriszentpétru, kraju, ki je blizu Hodoša, je bila odkrita peč za žganje opeke iz 15. stol. (Valter 1985,40). Gradnja cerkva iz kamna je bila zelo draga, veliki stroški so bili povezani tudi s transportom kamenja oz. skal, ki je prihajal iz goratih pokrajin. Zato so v cerkvah kamniti elementi zelo redki. Iz kamna so bili narejeni le posamezni okrasni detajli, okna, deli vrat in rebrasti obok (Valter 1985, 40).

Vsekakor ima hodoška cerkev na podlagi velikosti tlorisne zasnove dobre primerjave z prekmurskimi romanskimi cerkvami, kot so v Turnišču, Domanjševcih in Bogojini (Zadnikar 1997, 63- 70). Prav tako so vse cerkve zgrajene iz opeke, takega načina gradnje cerkva v ostalih pokrajinah v Sloveniji ne poznajo. Hodoško romansko cerkev lahko po tlorisni zasnovi uvrstimo v tip enoladijske cerkve s polkrožno apsido (Zadnikar 1982, 194-197; 199-210).

Hodoška cerkev spada v tip majhnih romanskih podeželskih oz. vaških cerkva. Ladja teh cerkva je pravokotna, apsida je polkrožna. Ta arhitekturna oblika je najpogostejša v Prekmurju, kakor tudi v županiji Zala in Vas (Zadnikar 1997, 63-70; Valter 1985, 33-34).

94