Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Branko Kerman: Régészeti kutatások a hodosi Szent András templomban
Predel polkrožne apside je bil v dveh delih presekan z naknadnim vkopom, predvsem na vhodni strani je vkop segal kar za 1 m v notranjost apside. Prvotni nivo tal v notranjosti apside je bil narejen iz temno sive nabite ilovice. Po sredini apside je potekal 0,80 m širok in 3m dolg zid v smeri sever - jug, ki deli apsido na dva dela. Odkriti temelji apside cerkve so bili globoki 40 cm in so bili zapolnjeni najprej z temno rjavim gramozom, skupaj s posameznimi večjimi kosi kamnov. Na tej podlagi so bili na zahodni strani apside najdene posamične opeke. Prave konstrukcije temeljev ne poznamo. Ostanki posameznih večjih kamnov pa bi lahko bili ostanki nekdanjih kamnitih temeljev. Z odstranitvijo polnila (gramoza) iz temeljev dela apside je dno tvorila sterilna temno rjava ilovica (sl. 5). Pri raziskavah cerkvenih temeljev se nam je postavljalo vprašanje, kateremu objektu pripada z opeko grajen severni zid. To je torej tisti zid, ki smo ga s poskusno sondažo odkrili leta 1991. Da bi preverili pripadnost zidu, smo izkopali sondo 2 (velikosti 5x4 m), vzhodno od sonde 1. Z odstranitvijo ornice in nasutja je bil v zahodnem profilu dobro viden zaključek severnega zidu mlajše cerkve, ki se je nadaljeval iz sonde 1 in se je zaključil v apsidi. Polkrožna apsida je potekala čez celotno izkopno polje in se je končala v jugovzhodnem profilu (sl. 5). Temelji severnega zidu in apside mlajše cerkve so bili zapolnjeni z neuporabnim gradbenim nasutjem. Širina severnega zidu je znašala 1,51 m, širina apside pa je bila 1,20 m. Notranjost apside mlajše cerkve je zapolnjevala temno rjava plast, pomešana z drobci opeke in malte, zunanjo stran pa je tvorila svetlo rjava trda ilovica. Po odstranitvi nasutja iz temeljev apside je bilo na dnu odkritih nekaj kosov opeke in kamnov, ki so ostanek nekdanjega zidu. Opeke so ležale obrnjene s tanjšo (bočno) stranjo navzgor. Dno temeljev apside ni bilo ravno, ampak je bilo na polovici poglobljeno. Na jugovzhodnem delu temeljev apside je bil na dnu še dodaten vkop premera lm x 0,80 m in je segal v globino 1, 90 m. Na dnu temeljev so bile vidne tudi manjše okrogle lise oz. jame. Na zahodni strani je znašala globina temeljev apside 1, 20 m, širina pa 1,70 m. Na jugozahodni strani je bil temelj apside širok 1, 20 m in globok 2 m (sl. 6). Odkritje temeljev dveh cerkva na Hodošu je bilo presenetljivo. Del ostalin manjše starejše cerkve je ležalo v ladji mlajše cerkve. Zgodovinski viri nam poročajo le o cerkvi na Hodošu. Nadaljnja arheološka izkopavanja smo usmerili V RAZISKAVE TLORISNE ZASNOVE STAREJŠE CERKVE V letu 1995 smo ob sondi 1 izkopali sondo 3 velikosti 3 x 5 m. Južni del apside starejše cerkve je bilo zelo težko določiti zaradi naknadnih vkopov in poznejših prezidav in nasutij, ki so najverjetneje povezani z gradnjo mlajše cerkve in so dobro vidni v vzhodnem profilu sonde 3. Južni rob apside starejše cerkve prekriva ostanek pravokotnega estriha velikosti (2 x 1, 30) m. Zid apside zamejuje izredno tanka plast sive ilovice, ki prestavlja hkrati rob temeljev apside. Pojavlja se ob jugozahodnem profilu, nekoliko slabše pa v sredini sonde in ob jugovzhodnem profilu. Ob jugozahodnem robu sonde so vidne simetrično položene opeke, ki so ostanek temelja južnega zidu 92
