Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Branko Kerman: Régészeti kutatások a hodosi Szent András templomban
Ivanóci, ki je cerkev videl, jo je označil kot romansko. Tudi uradna škofijska poročila jo imenujejo kot „cerkev staro-romanskega sloga”. O ustanovitvi hodoške župnije postavljajo letnico „okoli 1100” ali „parochia antiquissima, saec. XII. ineunte erecta” (Zelko 1959, 236). Arheološka raziskovanja cerkve sv. Andreja na Hodošu Arheološka raziskovanja hodoške cerkve so potekala v več etapah in so trajala več let.4 Leta 1991 smo zakoličili manjšo poskusno sondo (velikosti 2 x 5 m) v smeri sever - jug. Po odstranjevanju ornice se je pokazala plast nasutja, sestavljenega iz odpadnega gradbenega materiala (zdrobljena opeka, malta in gramoz). Po odstranitvi nasutja se je v globini 1 m pojavila temno rjava zemlja. Po čiščenju južnega profila sonde je bil zelo jasno viden del negativa severnega zidu nekdanje cerkve, ki je bil zapolnjen z nasutjem neuporabnega gradbenega materiala. Na dnu je bil vkop zidu širok lm, proti vrhu se je razširil in meril 1,30 m (sl. 3). Zraven severnega zidu je bil v temno rjavi zemlji viden pravokotni vkop dolžine 70 cm. Ob odstranitvi polnila vkopa se je pokazalo, da gre za otroški grob. Pokopani je ležal v smeri zahod - vzhod in je bil brez pridatkov. Zraven njega je bil odkrit še en otroški grob dolžine 70 cm, ki je bil prav tako brez pridatkov. Zraven njega pa je ležal skelet odrasle osebe dolžine 1, 60 m, pokopan je bil v smeri zahod - vzhod, bil je brez pridatkov. Ob vzhodnem vogalu severnega profila je bila v temno rjavo zemljo vkopana večja prazgodovinska posoda (sl. 4) (Kerman 19991/1992, 95-99). Sondiranje v letu 1991 nas je spodbudilo, da smo z arheološkimi raziskavami na Hodošu nadaljevali v letu 1992. Zakoličili smo dve sondi v kvadrantu 8, da izkopljemo apsidalni del cerkve in poskušamo določiti časovno pripadnost cerkve. Sonda 1, velikosti 5x5 m, je bila izkopana na jugovzhodnem predelu kvadranta 8. Takoj pod ornico so se na jugozahodni strani sonde pokazali ostanki vodoravno zložene opeke, ki so sestavljali del opečnega tlaka cerkve. Na jugovzhodni strani je bil odkrit del estriha (sl. 4). Pri poglabljanju je bil na severnem robu sonde odkrit del opečnega zidu cerkve, ki predstavlja severni zid cerkvene ladje. Zid je segal v globino 1,55 m, širina odkopanega zidu pa je znašala od 1 m do 0,60 m. Ob arhitekturnih ostankih severnega cerkvenega zidu se je pojavila plast temnega gramoza, pomešanega z večjimi nepravilno oblikovanimi kamni, ki je bila ob zahodnem profilu široka 1 m, nakar se je proti vzhodu plast gramoza razširila na 1, 60 m in se pravokotno zajedla v odkrit opečnat zid. Polkrožna oblika zidu je kazala, da so to ostanki temeljev dela apside in zidu še ene, starejše cerkve. Del zidu starejše cerkve je bil ločen od severnega zidu, ki po načinu gradnje verjetno pripada mlajši cerkvi, s 40 cm širokim pasom nabite sive ilovice. Del zidu starejše cerkve, predvsem severni vogalni del zidu, ki prehaja v apsidalnega, je bil ukleščen in se je stikal z zidom mlajše cerkve. Temelj vkopa apside starejše cerkve je bil vidno omejen na vzhodnem predelu sonde s plastjo zbite temno sive ilovice, podobno kot ob južnem profilu, kjer se je apsida zaključevala. 4) Skromna finančna sredstva niso omogočala odpiranje večjih površin, raziskovanja so trajala v vsakem tekočem letu kratek čas (5 do 7 dni) prav tako je bila ekipa številčno skromna (tri do pet delavcev, arheolog in konservator). 91
