Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Branko Kerman: Régészeti kutatások a hodosi Szent András templomban
Branko Kerman Arheološke raziskave cerkve sv. Andreja na Hodošu V Prekmurju je znanih več srednjeveških cerkva, ki so zaradi burnih zgodovinskih dogodkov - kot so predvsem turška pustošenja - in drugih vzrokov propadle in izginile. Le zgodovinski viri in ledinska imena ter toponimi pričajo o nekaterih lokacijah izginulih cerkva, kakor je: cerkev sv. Martina na Kobilju, kapela v Šalovcih, cerkev sv. Ladislava v Motvarjevcih in tudi cerkev na Hodošu. V tem prispevku bodo predstavljene arheološke raziskave izginule cerkve sv. Andreja na Hodošu. Hodoš leži na severovzhodnem predelu Goričkega ob slovensko-madžarski meji. Dolga obcestna vas je nastala v dolini Krke ob Dolenskem potoku. Naselje leži na blago napetem in terasastem predelu ob magistralni cesti Murska Sobota-Hodoš, predvsem pa ob cesti proti vasi Dolenci. V srednjem veku je imel Hodoš pomembno strateško pozicijo. Kraj je bil med leti 955 in 1077 sestavni del prvotne madžarske mejnoobrambne črte (gyepűvonal), ki so jo Ogri zavarovali z mejnimi stražarji (speculatores). Imena kraja Őrihodos (Hodoš) in Öreghegy (pri Hodošu) govorita o naselbini mejnih stražarjev oz. strelcev. Posebno močne so bile naselbine stražarjev na področju severovzhodnega Goričkega v dolini rečice Krke in predelu Hodoša (Kos 1933, 149; Zelko 1959, 238; Zelko 1963, 39, Karta 1; Zelko 1982, 4, karta 1). Krajevno ime Hodoš se prvič omenja v virih leta 1331 v zvezi z Velikimi Dolenci „sacerdos de Sancto Nicolao de Hudusfeu” in leta 1370 prav tako v zvezi z Velikimi Dolenci „poss. Hudusfeu Zenthmiclos alio nimine Dolynch” (Zelko 1959, 238, Zelko 1982, 32, 42). Kraj Pahič se v arheološki literaturi omenja prvič v zvezi z rimskimi gomilami, ki so v gozdovih severovzhodno od Hodoša (Pahič 1960-1961,104). Prav tako je bil registrirana gomila jugovzhodno od vasi, na poljih Čerta, v obmejnem slovensko-madžarskem pasu (Šavel 1991, 76). Z občasnimi pregledi terena okolice Hodoša spomladi leta 1991 je bilo lociranih večje število gomil. Dve gomili sta v gozdu na koncu vasi, na predelu, ki ga domačini imenujejo Kamenjak (Kőhegy) (sl. 1). Približno kilometer od gomil na Kamenjaku, vzhodno od ceste, ki vodi proti Dolencem, so v gozdu Gosposko tri gomile - dve sta močno poškodovali divji kopači (Šavel 1991, 89
